Brezposelnost najbolj narasla v gostinstvu, porast tudi v trgovini in prometu

V času epidemije je bila zabeležena nenadna porast števila brezposelnih. Medletno je število tistih, ki so ostali brez službe poskočilo za 20 odstotkov, največ na področju gostinstva. 

Najbolj intenzivno rast na novo prijavljenih brezposelnih so na zavodu zabeležili v dejavnosti gostinstva, število teh pa se je aprila v medletni primerjavi skoraj podvojilo. Veliko število brezposelnih opažajo tudi v dejavnostih, kot so promet in skladiščenje, poslovanje z nepremičninami, trgovina ter predelovalne dejavnosti.

Minuli mesec je bil iz teh dejavnosti na letni ravni priliv brezposelnih večji za četrtino in več, je za STA dejal generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar in dodal, da je v pripravi tudi poseben program subvencioniranja skrajšanega delovnega časa.

"Glede na zadnjo zaposlitev je letos manj brezposelnih le iz treh dejavnosti, in sicer iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, dejavnosti javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti ter dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro," dodaja.

Zlasti več brezposelnih med mlajšimi od 50 let

Med brezposelnimi narašča delež moških, ki so aprila predstavljali skoraj polovico brezposelnih.

"Glede na starost je zlasti več brezposelnih med mlajšimi od 50 let, kar za 29 odstotkov. Občutno se je povečala brezposelnost v starostni skupini od 20 do 24 let, in sicer za 43 odstotkov, za več kot 30 odstotkov pa je porasla še brezposelnost v skupini od 40 do 44 let. Na drugi strani je število brezposelnih v starosti 50 let in več porasla za šest odstotkov,"  je dejal Bobnar.

Večja brezposelnost pri tistih s končano srednjo izobrazbo

Glede na raven izobrazbe je bilo v aprilu v medletni primerjavi zlasti več brezposelnih s srednjo strokovno oz. splošno izobrazbo in srednjo poklicno izobrazbo, prvih je bilo več kot 24 %, drugih pa 21 %.

"Porast beležimo tudi pri brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo, in sicer za 18 odstotkov, najmanj, za 15 odstotkov, pa je poraslo število terciarno izobraženih," dodaja Bobnar. Brezposelnost sicer narašča v vseh območnih službah zavoda.

V pripravi nov program aktivne politike zaposlovanja

Brezposelnim bodo na zavodu pomagali tudi aktivno politiko zaposlovanja, med programi so npr. Delovni preizkus, Usposabljanje na delovnem mestu, Učne delavnice, Neformalne programe izobraževanja in Praktični programi za spodbujanje zaposlovanja. V zadnja dva programa pa se lahko vključujejo tudi osebe, ki so v postopku izgubljanja zaposlitve.

Po besedah Bobnarja je v pripravi nov program aktivne politike zaposlovanja Spodbujanje ohranitve zaposlitev za krajši delovni čas v času premoščanja poslovne škode, nastale zaradi epidemije covida-19.

"Program bo namenjen podjetjem, ki bodo imela zaradi posledic epidemije zmanjšan obseg naročil in poslovanja. Namen je ohranitev delovnih mest in pomoč podjetjem pri premostitvi poslovne škode, nastale zaradi epidemije, s skrajševanjem delovnega časa zaposlenim, hkrati pa zagotovitev ekonomske in socialne varnosti zaposlenih," je še razložil za STA.