Narasla spletna in lokalna prodaja hrane, povečana tudi domača peka kruha

V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja prebivalcev. V okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19 je Inštitut za nutricionistiko konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na tem področju.

V Sloveniji je med epidemijo za polovico upadlo število gospodinjstev, v katerih so hrano kupovali v večjih trgovinah, močno se je povečal delež naročanja hrane preko spleta in nakup pri lokalnih ponudnikih, kažejo rezultati raziskave. Na pomenu je pridobil način priprave hrane, skoraj dve tretjini anketiranih je kruh peklo doma.

Prvi izsledki raziskave kažejo, da so gospodinjstva v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj uporabljala večje trgovine, medtem ko se je znatno povečal obseg naročanja živil na dom. Sprememba je bila še posebej značilna na podeželju, kjer je bila pred epidemijo uporaba spletnih trgovin bistveno nižja, kot v mestnem okolju.

Slovenci so se med epidemijo tako pogosteje posluževali živilskih prodajaln bližje domu, 19 odstotkov gospodinjstev je kupovalo pri lokalnih ponudnikih hrane. Za 152 odstotkov je narasel delež nakupovanja svežega sadja in zelenjave s pomočjo dostave na dom. Preko spleta se je s hrano oskrbovalo približno 14 odstotkov gospodinjstev.

Medtem ko smo Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost s pomočjo nakupovalnega seznama, ki ga je pripravilo kar 60 odstotkov gospodinjstev. Pretežno so nakupovali na tedenski ravni ali manj pogosto, 43 odstotkov gospodinjstev je povečalo zaloge hrane.

Tudi poraba živil in priprava obrokov je v gospodinjstvih bolj načrtovana, večji pomen je dobil način priprave obrokov in hrana nasploh, hkrati se je povečalo se je tudi zanimanje za samo-pridelavo hrane.

Dobra tretjina gospodinjstev je med epidemijo zaužila več hrane, tretjina anketiranih gospodinjstev pa je ob tem zavrgla manj hrane. 63 odstotkov vprašanih je uživalo doma pečen kruh vsaj enkrat tedensko, medtem ko so v tretjini gospodinjstev so menili, da bodo s peko kruha nadaljevali tudi v bodoče.

Rezultati raziskave nakazujejo, da bo imela na nekaterih področjih epidemija lahko dolgoročnejše posledice na način preskrbe s hrano in na prehranske navade prebivalcev Slovenije, so zapisali na inštitutu. Približno petina gospodinjstev je tako poročala, da bodo z manj pogostim in bolj načrtovanim nakupovanjem živil ter pogostejšo pripravo obrokov doma nadaljevali tudi po koncu epidemije.

Anketiranih je bilo več kot 600 gospodinjstev, v katerih živi približno 1900 oseb.

*Foto: arhiv Pomurec