Sonce - vir in motor življenja na Zemlji

Vsako leto 28. maja obeležujemo svetovni dan Sonca.

Ali ste vedeli?

Sonce je staro 4,5 milijarde let in je od nastanka porabilo okrog 50% vodika. Predvidevajo, da bo sijalo enako kot doslej še naslednjih 5 milijard let. "Ob koncu svoje dobe se bo razširilo za polovico sedanjega obsega. Ko bo porabilo ves svoj vodik, se bo radikalno spremenilo in vase pogoltnilo vse svoje planete.

Sonce je centralna točka našega Osončja. Vsa ostala nebesna telesa krožijo okrog njega. Vendar pa tudi Sonce ne miruje. Ob robu naše galaksije Mlečne ceste kroži okrog njenega središča. A tudi galaksija ne miruje. Tudi ona sama potuje. Grki so Sonce imenovali Helios, Rimljani pa Sol. V Soncu je zbrane 99,8% vse mase Osončja. Preostanek mase se večinoma nahaja v Jupitru, le majhen del si je delijo vsa ostala nebesna telesa Osončja. Sonce je popolnoma povprečna zvezda tipa G2. Po velikosti sodi med 10% največjih zvezd v naši galaksiji Mlečni stezi, ki je sestavljena iz okrog 100 milijard zvezd. Povprečna velikost zvezd v Mlečni stezi je manj kakor 50% velikosti Sonca," navaja Wikipedia.

Vir energije na Zemlji

Sončna energija je najpomembnejši neživi dejavnik okolja in zato pravimo, da je Sonce osnovni vir energije na Zemlji. Delovanje Sonca pa vpliva na obstoj tudi drugih neživih dejavnikov okolja. Neživa narava pa omogoča obstoj žive narave. Med nežive dejavnike okolja prištevamo prst, vodo, zrak, svetlobo, toploto ipd.

Energija Sonca je potrebna tudi za rast rastlin, nastanek vetra, tvorbo kamnin, spremembo agregatnih stanj snovi ...