Sodišče odločilo: za prekmurski fracking potrebna presoja vplivov na okolje

Upravno sodišče je v primeru pritožbe družbe Geoenergo zoper odločitev Agencije RS z okolje (ARSO), ki je zahtevala presojo vplivov na okolje za izvajanje hidravličnega stimuliranja v dveh plinskih vrtinah v Prekmurju, odločilo, da je potrebno opraviti presojo vplivov na okolje

Geoenergo je imetnik pravic za črpanje plina v Petišovcih v skladu s koncesijsko pogodbo, njegova lastnika sta Nafta Lendava, ki je v celoti v državni lasti, in Petrol. Vsak ima po 50 odstotkov.

Maja 2017 je Geoenergo začel predhodni postopek za ugotovitev, ali izvajanje hidravlične stimulacije manjšega obsega v PG-10 in PG-11a vpliva na okolje. Na agenciji ARSO so takrat dobili mnenje šestih strokovnjakov, vsi so zagotavljali, da takšna dejavnost nima vpliva na okolje.

Kljub temu so na ARSO lani marca odločili, da bo presojo vplivov na okolje treba opraviti. Geoenergo se je pritožil na drugostopenjski organ, ministrstvo za okolje, ki je junija lani pritožbo zavrnilo. Geoenergo pa je julija sprožil upravni spor, ki se je zdaj končal.

Sodišče je odločilo, da bo presojo vplivov na okolje treba opraviti, so danes sporočili iz britanske družbe Ascent Resources, poslovnega partnerja Geoenerga. Dodali so, da postopki za presojo vplivov na okolje že tečejo.

Presojo bodo opravili za vrtini PG-10 in PG-11a. Hidravlična stimulacija je bila v teh vrtinah že izvedena leta 2011, vendar v drugih zemeljskih slojih. Odločitev upravnega sodišča pomeni pomembno evidenco v tožbi zoper Slovenijo, ki jo v Ascentu že dolgo napovedujejo, so še dodali.

Prejšnji teden so v Ascentu objavili sporočilo, v katerem so zatrdili, da ima prekmursko nahajališče pomembne rezerve nafte in plina. Spomnili so, da je črpanje nafte in plina v Prekmurju v središču njihove poslovne politike že dobrih 13 let. V Sloveniji so doslej vložili okoli 50 milijonov evrov.

V Ascentu so pred kratkim imenovali novo vodstvo podjetja. V zadnjih dveh mesecih so opravili presojo svojega slovenskega poslovanja »v luči nizkih cen plina v Evropi«. Preverili so tudi tehnične značilnosti plinskega projekta in govorili z lokalnimi partnerji o organiziranju novih oblik sodelovanja. Poleg tega so dokončali analizo morebitne tožbe zoper Slovenijo, poročajo Finance.

Ugotovili so, da ima petišovski projekt »pomembno ekonomsko vrednost«. Srednjeročno pričakujejo pozitiven denarni tok, v primeru višjih cen nafte in plina pa bo poslovni rezultat še boljši. Tako so bili v Ascentu prepričani pred nekaj dnevi.

Proizvodnja plina bo zahtevala redne hidravlične stimulacije. Ob tem so zapisali, da slovenska vlada »izvaja pozitivno akcijo za maksimiranje potenciala lokalnih virov in pozitivno preoblikuje sistem izdajanja dovoljenj, vključno z okvirom za presojo vplivov na okolje«.

Foto: slovenskiplin.si

Kljub temu bo pri pridobivanju dovoljenj vedno obstajalo tveganje, kar pa je tudi v drugih evropskih državah. Takšno tveganje je po mnenju novega vodstva Ascenta običajno v naftnih in plinskih poslih, so med drugim sporočili iz britanske družbe prejšnji teden, preden so izvedeli za odločitev upravnega sodišča.