FOTO: Na Petanjcih odprtje razstave del mednarodne likovne kolonije

Ob včerajšnjem dnevu državnosti je včeraj na Petanjcih poleg pohoda potekalo tudi odprtje razstave del mednarodne likovne kolonije VINO ART 2019.

Dela so razstavljena v Galeriji Ustanove v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, samo razstavo pa je odprl umetnostni zgodovinar, mag. Franc Obal. Otvoritev razstave je potekala v sodelovanju z društvom VINO ART Dobrovnik.

Razstavljajo: Igor Banfi, Lucijana Bratuša, Endre Gönter, Herman Gvardjančič, Peter Hergold, Rade Jerič, Ferenc Király, Zoran Ogrinec, Viktor Šest in Klavdij Tutta, za vsa dela pa je nekako značilen motiv pokrajine.

Kot je zapisal in povedal Franc Obal je konografija ruralnega motiva v delih  Igorja Banfija odprta navzven, v prostor novih duhovnih dimenzij. Podobe romantično navdahnjenega motiva prekmurske krajine postanejo namreč utelešena prizorišča občutenja spokojne dostojanstvenosti tihega eksistiranja in zaupanja v odrešitev človeške stiske skozi trdoživo kmečko delo. 

Krajina Lucijana Bratuša je sestavljena iz polkrožnih zarisov barvnih polj, madežev, potez, pik, črtic…, ki gravitirajo v sredino slikovnega polja v točko, v središčnico energij sevajočih sferičnih, horizontalnih in vertikalnih barvnih polj.

Motiv ptice z razprtimi velikimi krili, morda prispodobe mitološkega »Turula« kaže prepoznavni likovni izraz  Endreja Göntérja, ki temelji na deskriptivni, eksaktno koncipirani, dramatično občuteni risbi, izvedeni v tehniki črnega oglja. Delo  spada med slikarjev umetniški ciklus globoko občutene, intimno izražene veličastne epopeje nomadskega Madžarskega naroda v času poganstva, ko so slavili tudi ogenj.    

Risbi  Hermana Gvardjančiča z naslovom Ograje Dobrovnika, izvedeni z ogljem na belo  podlago, odkrivata diagram slikarjevega ritma bitja srca, prenesenega v drhtljivi likovni zaris zgoščenih linij s črnimi madeži prstov, ki izvira iz pulznega notranjega stanja. V njem poteka konflikt črnine in beline, teme in svetlobe, ki prerašča v podzavestno občuteno temačnost, ki spremlja avtorja že od nekdaj.

Peter Hergold je avtor dela z naslovom Panoramski pogled na ravnino. Vidna je redukcija predmetnosti v prid barvnim poljem, koncipiranim v horizontali z občutenimi iluzionističnimi svetlobnimi poudarki. Delo odseva melanholično občuteno liričnost koprenaste meglice, razpršene nad panonsko ravnino.

Sliki z naslovom Prekmurska krajina, avtorja Rada Jeriča, kažeta prehod predmetnega sveta v abstrakcijo avtonomnih barvnih površin, izvedenih z odločno nanesenimi širokimi barvnimi zaplatami. Odlikuje ju prepoznavna slikarska poetika, ki temelji na učinkovitih svetlobnih poudarkih in pretehtani kompoziciji čvrsto grajenih arhitekturnih celot.

Skulptura Ferenca Királya je ustvarjena na podlagi razumevanja notranjih genez  intuitivno oblikovanih kiparskih form lirično doživetih, mehko zaobljenih oblik idealnega volumna ženskosti, pretvorjene v  erotično učinkujočo, senzibilno oblikovano gmoto s čutno modeliranimi površinami. Kiparjevo združevanje človeških, živalskih in rastlinskih duhovnih sfer v samosvoj organski stil temelji na kreativnem razmišljanju in asociativni meditaciji.          

Prekmurje I in II sta naslova del  Zorana Ogrinca, ki predstavljata globoko doživeto podobo strukturiranih plasti žareče zemlje z ilovico, kremenčevim peskom in skrilavci nabitih, duhovno pogojenih barvnih polj.

Delo odličnega figuralika Viktorja Šesta odlikuje smisel za pripovednost, natančno risbo in občutje volumna telesnosti vizualizirane preobrazbe historične fotografske podobe družine v idealizirano, harmonično učinkujočo simbolno podobo.       

Stvaritev Klavdija Tutte Iz cikla Mediteranska plovila sestavljajo novo koncipirani, konstruktivno sestavljeni slikarski, kolažni in znakovni ambienti odprtih magičnih prizorišč. V njih odkrivamo predmetno izhodišče vezano na morje in tragične dogodke na njem, transformirane v osebno občuteno likovno govorico občečloveškega stanja duha.

Več fotografij v spodnji galeriji ...