https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

MLADI

12.000 mladih pet let raziskovalo biotsko raznovrstnost lokalnih habitatov

26.6.2020  

12 000 slovenskih šolarjev in 1500 mentorjev je pet let raziskovalo biotsko raznovrstnost lokalnih habitatov.

Raziskovalci biotske raznovrstnosti - slovenski ekošolarji, stari od pet do dvanajst let – so pet let spoznavali in raziskovali bogato slovensko floro in favno ter ugotavljali, kako pozitivno vplivati nanjo ter jo ohranjati.

Praktične aktivnosti in didaktične pripomočke projekta, ki ga je koordiniral program Ekošola, podprla pa fundacija Toyota Fund for Europe, so bila povzeta po gradivih organizacije Kew, Kraljevi botanični vrt iz Londona.

Mladi so postali lokalni promotorji ohranjanja biotske raznovrstnosti, svoje znanje in pobude pa so širili med vrstniki v šolah in lokalni skupnosti. Skupaj so po slovenskih šolah in vrtcih izvedli več kot 500 aktivnosti.

Mednarodni projekt je potekal v skupaj 12 evropskih državah, zato so vnaprej pripravljena gradiva in pripomočke testirali in prilagajali v vsaki državi glede na lokalne posebnosti.

Program Ekošola je tudi v Sloveniji kot pomoč mentorjev za izobraževanje otrok pripravil t. i. »identifikacijske ključe« za rastline in živali, ki so bili prilagojeni tistim, ki jih uporablja organizacija Kew v Velikem lovu na rastline.

Od kartiranja rastlinskih in živalskih vrst do raziskovalnih pohodov ter sodelovanja z gozdarji in lovci

V vrtcih in šolah so na začetku projekta z anketo, prilagojeno starostni skupini otrok, preverili poznavanje in odnos do lokalne biodiverzitete. Posamezne skupine otrok in učencev so izbrale habitat za opazovanje ter izdelale zemljevide in makete opazovanih območij.

Zabeležili so vrste živali in rastlin. Za tem so opazovali, kako letni čas in različni drugi dejavniki vplivajo na vrstno bogastvo ali število osebkov določene vrste rastline ali živali. Z ugotovitvami, risbami in fotografijami so dopolnjevali prvotno izdelane zemljevide in makete.

V petih letih sodelovalo več kot 260 vrtcev in šol, 12000 otrok in 1500 učiteljev/mentorjev

Pripravili in izvedli so več kot 500 različnih projektov, v katerih so spoznavali biotsko raznovrstnost rastlin in živali, njihovo povezanost, soodvisnost, pomen, dvigovali okoljsko zavest in uporabljali različne pristope k spoznavanju narave.

Opazovali so različne habitate, likovno ustvarjali,  sadili drevesa, postavljali ptičje krmilnice in netopirnice, skrbeli za žuželke s pravimi žuželčjimi hoteli, razvrščali živali in rastline v sisteme, proučevali različne življenjske kroge živali in rastlin, sodelovali z gozdarji in lovci ter se opravili na raziskovalne pohode z lupami.

Tako sta o biotski raznovrstnosti razmišljala Sebastjan in Žan iz OŠ Sveti Jurij, Rogaševci:

"Kot vemo, ljudje nismo preveč skrbni do narave, kljub temu da nam narava nudi vse za življenje. Z intenzivnim kmetijstvom, množičnim turizmom, izsekavanjem gozdov, pljuč našega planeta, uničujemo nekaj, kar dela naš planet poseben - življenje.

Skrbi naju, da bodo invazivne vrste, živali in rastline od drugod, v kratkem izkoreninile naše avtohtone vrste živali in rastlin. Sva mnenja, da se v kmetijstvu uporablja preveč škropiv in drugih preparatov, ki zmanjšujejo biotsko raznovrstnost. Zaradi kmetijstva je vedno manj naravnih travnikov in gozdov, ki jih izpodrivajo polja, pašniki, sadovnjaki, vinogradi …

Predlagava, da bi ohranjali čim več starih, domorodnih vrst rastlin in živali, ki so zdaj mogoče na robu preživetja, saj lahko z vestnim gospodarjenjem na travniku, v gozdu, celo na domačem vrtu rešimo nekaj domorodnih vrst živali in rastlin. Pa se bo še vseeno našel posameznik,  ki bo kljub vsemu izrečenemu še vedno rekel: »Kaj se sploh lahko zgodi, saj kmetijstvo in druge dejavnosti prinašajo dobiček.«

Zaključila sta z besedami: »Na mladih svet stoji!« Saj verjameva, da lahko en nadobuden najstnik spremeni svet. Seveda ne čez noč, ampak s trdim delom in z vztrajnostjo mu morda nekega dne le uspe."

Foto: Ekošola     

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.