Stanje onesnaženosti pomurskih voda še naprej zaskrbljujoče

Slovenske vode so z vidika kemijskega stanja med boljšimi v Evropi, a je njihovo ekološko stanje, nekoliko slabše. Predvsem vodotoki v pomurski regiji so še naprej onesnaženi, glavne vire onesnaženja pa predstavljajo kmetijstvo, industrija in komunalne odpadne vode.

Več kot 90 % slovenskih površinskih voda ima dobro kemijsko stanje, slabše pa je njihovo ekološko stanje, kjer približno polovica vseh vodnih teles površinskih voda ne dosega dobrega stanja, je za STA razmere opisala vodja sektorja za kemijsko stanje voda na Agenciji RS za okolje, Mojca Dobnikar Tehovnik.

Problematične reke in jezera v Pomurju

Tako s kemijskega kot ekološkega vidika so problematične nekatere reke in jezera severovzhodne Slovenije, saj je regija je z vidika kmetijske rabe močno obremenjena.

Stroka med drugim ugotavlja presežene mejne vrednosti pesticida metolaklora v Ledavi in Ščavnici, Kobiljanskem potoku ter v Gajševskem in Ledavskem jezeru.

Metolaklor je herbicid, ki se uporablja za zatiranje nekaterih plevelov v kmetijstvu, ob cestah, pri vzgoji okrasnih rastlin. Ljudje lahko pridejo v stik z metolaklorom preko zraka in ostankov herbicida v hrani in pitni vodi. V visokih odmerkih prizadene različne organske sisteme, vendar ni uvrščen na seznam dejavnikov, ki povzročajo raka pri človeku (IARC), navaja NIJZ.

Slabo kemijsko stanje tudi podzemnih vod v Murski kotlini

Med podzemnimi vodami imajo slabo kemijsko stanje podzemne vode v Savinjski, Dravski in Murski kotlini, glavni razlog pa so predvsem presežene vrednosti nitratov.

V Dravski kotlini je presežen tudi pesticid atrazin, ki so ga v preteklosti veliko uporabljali v kmetijstvu, v letu 2003 pa je bil prepovedan, stanje se je nato z leti izboljšalo.  

»Industrija na podzemne vode sicer ne vpliva. Ima pa industrija večinoma odpadne vode speljane v vodotoke in so kontrolirane, kar pomeni, da je industrija pod nadzorom«, je za STA pojasnila Dobnikar Tehovnikova.

Polovica voda v dobrem ekološkem stanju, polovica v slabem

Poseben vidik spremljanja voda je ocena njihovega ekološkega stanja: "Ekološko stanje pokaže, kako velik odtis pustimo ljudje s svojo prisotnostjo, ne samo neposredno v vodi, ampak tudi v obvodnem prostoru in tudi širše v prispevnem območju," je za STA pojasnila vodja sektorja za ekološko stanje voda pri uradu za stanje okolja Nataša Dolinar.

K razmeroma slabemu ekološkemu stanju voda v Sloveniji prispevamo ljudje s svojo prisotnostjo zaradi načina življenja, izkoriščanja energije in odvajanja voda, vpliv imajo tudi iztoki iz industrijskih in komunalnih čistilnih naprav, urejanje poplavne varnosti, uravnavanje strug in odvzemi vode za zalivanje.

Vsak tak poseg v naravno okolje prinese s sabo določene posledice, ki jih stroka spremlja na podlagi vodnih združb rastlin in živali. Približno polovica vodnih teles slovenskih voda je v dobrem ekološkem stanju, preostala polovica pa ne. Vpliv slednjih je tako velik, da se kažejo spremembe v vrstni sestavi in v številčnosti organizmov.

Ekološko stanje površinskih voda najslabše v Pomurju

Najslabše ekološko stanje po regijah je predvsem v severovzhodnem delu Slovenije. Sem spadajo Ledava, Kučnica, Ščavnica, Kobiljanski potok v porečju Mure ter Ložnica, Pesnica v porečju Drave. V njih se odražajo hidromorfološke spremembe in onesnaževanje s hranili.

Po izgradnji komunalnih čistilnih naprav od 90. let prejšnjega stoletja, se je obremenjevanje voda z organskimi snovmi sicer zmanjšalo.

Dolinarjeva ocenjuje, da je nadaljevanje izgradnje čistilnih naprav in vgrajevanje boljših tehnologij čiščenja tisti ukrep, ki bo doprinesel k izboljšanju stanja tudi v prihodnje.