Na zgodovinskem dogodku se je zbralo šest tisoč ljudi

Na današnji dan, 18. avgusta 1934, je na krompirjevi njivi v Ženavljah na Goričkem, prisilno pristal stratosferski balon dveh belgijskih znanstvenikov, profesorja Max Cosynsa in njegovega asistenta Nere van Elsta. S tem se je majhna vasica na Goričkem zapisala v zgodovino.

Pristanek prvega balona na slovenskih tleh

Stratosferska letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst sta z balonom vzletela zjutraj ob 6. uri z letališča Hou-Havenne v Belgiji, dosegla višino 16.000 metrov in po 14 urah letenja pristala. Ker je bil v nižjih plasteh neugoden veter, ju je odnesel čez Avstrijo proti vasici Ženavlje.

Pokrajina ob Muri in s tem tudi Ženavlje v občini Gornji Petrovci, sta postala znana širom Evrope. Za Goričko je bil ta dogodek prava senzacija, saj se je, poleg različnih poročevalcev, zbralo približno 6.000 ljudi. To je bil tudi prvi pristanek kateregakoli balona na slovenskih tleh.

Na mestu pristanka stratosferskega balona je občina Gornji Petrovci leta 1997 postavila spominsko obeležje trajne umetniške vrednosti, ki je delo akademskega kiparja Mirka Bratuše, in 18. avgust razglasila za občinski praznik. Bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, se lepo sklada s pokrajino ter vabi popotnike na ogled in počitek. 

 Foto: Občina Gornji Petrovci 

Atraktivna, a izjemno specifična in zahtevna tekmovalna športna disciplina

Letenje s toplozračnimi baloni je atraktivna, a izjemno specifična in zahtevna tekmovalna športna disciplina, ki je hkrati tudi prava paša za oči. Tudi v Sloveniji je priljubljena in ima dolgoletno tradicijo. Prvi Slovenec, ki je imel na Dunaju davnega leta 1784 priložnost videti balon in je v svojih delih pisal o poletih, je bil slavni matematik Jurij Vega.

Začetki sodobnega balonarstva v Sloveniji segajo v leto 1978, ko je poletel prvi balon in v košari ponesel v nebo Slavka Šorna.  Prekmurska ravnica je že leta 1994 gostila evropsko prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni. Takratne ekipe tekmovalcev se ga še vedno z naklonjenostjo spominjajo po odlični organizaciji, lepi pokrajini za letenje in prijaznosti domačinov.

Slavku Šornu so kmalu sledili tudi balonarji letalci, ki so izvajali polete s plinskimi baloni na domačih in tujih tleh. 

Slovenija danes premore kar nekaj odličnih pilotov toplozračnih balonov, ki dosegajo izjemne rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih, tudi v prvi kategoriji dogodkov FAI – Svetovne letalske zveze. Prekmurska ravnica je idealna za letenje z baloni zaradi svojih greografskih značilnosti, primernih temperatur in vetrov. Balonarska tekmovanja potekajo več dni skupaj. Vsak dan se navadno načrtuje dva poleta, vsak polet pa lahko vsebuje več različnih nalog, ki so opredeljene pred samim začetkom poleta, ko so znane vremenske razmere. 

Cilj tekmovalnih letov ni doseganje najboljšega časa, razdalje ali višine kot pri drugih športih. Tekmovanja od pilotov zahtevajo, da uporabijo svoje znanje pri upravljanju balonov nad določenim območjem. Naloge vključujejo cilje, tarče, področja za točkovanje, časovne in prostorske omejitve, ki jih mora pilot upoštevati, da dokaže svoje sposobnosti načrtovanja letenja, predvidevanja in upravljanja z balonom v danih vremenskih razmerah. Tekmovanje je pravzaprav strateška igra, v kateri tekmovalci kombinirajo več komponent, kar zahteva precej taktičnih znanj.

Konec avgusta državno prvenstvo

V Murski Soboti bo, od 27. do 30. avgusta 2020, potekalo odprto državno prvenstvo v letanju s toplozračnimi baloni. V sklopu odprtega državnega prvenstva so pripravili tudi dodatne atrakcije. Polet plinskih balonov, ki vzletajo večer in preletajo razdalje tudi nekaj tisoč kilometrov. Priredili bodo tudi night glow, to je revija toplozračnih balonov v temi, kjer so baloni vidni kot "velike luči." Svetovno prvenstvo, ki bi moralo septembra letos potekati v Murski Soboti, pa je preloženo na leto 2022.