https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

GLOBALNO

Množično izumiranje divjih živali

29.11.2020 ob 17:00  

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF poroča, da so se populacije prosto živečih živali od leta 1970 zmanjšale za dve tretjini.


Obsežna študija, ki izide vsaki dve leti, poroča o stanju biotske raznovrstnosti in zdravje našega planeta. Naš odnos z naravo je porušen. Biološko raznovrstnost izgubljamo zelo hitro in posledice se le kopičijo. Od leta 1970 se je populacija sesalcev, ptic, dvoživk in plazilcev zmanjšala za 68 odstotkov. Upad je rezultat uničevanja okolja, kot so krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prosto živečimi živalmi, ki prispeva k pojavu zoonotskih bolezni, kot je Covid-19. 

Londonsko zoološko društvo poroča: "da isti dejavniki, za katere verjamejo, da povečujejo možnost izbruha pandemije, stojijo za povprečnim 68 odstotnim upadom populacije vrst vretenčarjev v obdobju 1970-2016. Glavni razlogi za dramatičen upad so izguba habitata in degradacija, vključno z izsekavanjem gozdov, katerih gonilo je pridelava hrane." Pod ukrepe za ohranitev narave spada učinkovitejša in okolju prijaznejša trajnostna proizvodnja in trgovina s hrano, zmanjševanje količine odpadkov. Pomembno je tudi izbrati bolj zdravo in okolju bolj prijazno hrano.

Marco Lambertini, generalni direktor WWF International opozarja, da:" ne moremo spregledati dokazov. Ti veliki upadi populacije prosto živečih živali so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema.”

Najbolj ogroženi sladkovodni ekosistemi

Sladkovodna biotska raznovrstnost upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 odstotkov svetovnih mokrišč, populacije so upadle za 84 odstotkov. Svetovne reke so prepolne infrastruktur, poraba vode vsako leto narašča, sladkovodne ribe so prelovljene. Stanje v Sloveniji je podobno stanju v svetu.

Naravna meja med Slovenijo in Hrvaško

Reke v Sloveniji trpijo zaradi obstoječe infrastrukture - hidroelektrarn, predvsem pa zaradi jezov, ki ne opravljajo nobene funkcije. Osredotočiti se moramo na obnovo in revitalizacijo rek. Evropski zeleni dogovor spodbuja projekte obnove rek in mokrišč. Omogoča tudi ustvarjanje novih delovnih mest, kar bi okrepilo gospodarsko okrevanje v Sloveniji po pandemiji. Povečala bi se odpornost na prihodnje nevarnosti, kot so poplave in suše.

Slovenske reke potrebujejo nujni intervencijski načrt. Ta vključuje omogočanje naravnega toka rek, zmanjševanje onesnaženja, varovanje mokrišč, končanje prelova in izkopa peska ter nadzor invazivnih vrst. Lambertini zaključuje: ”Če želimo ohraniti upanje, da bo obnovitev narave dala enake možnosti sedanjim in prihodnjim generacijam, morajo svetovni voditelji, poleg prizadevanj za ohranjanje narave, naš sistem pridelave hrane narediti bolj trajnosten in sicer na način, ki vključuje ustavitev krčenja gozdov.S prihajajočo Generalno skupščino OZN lahko novo poročilo WWF pomaga zagotoviti nov sporazum za naravo in ljudi, kot temelj za dolgoročno preživetje prosto živečih živali, rastlin, žuželk ter vse narave, vključno s človekom.”

Neretva

Trebižat

*Foto: Petra Boic Petrac (WWF Adria)

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      29.11.2020 ob 17:45 Rory Bryant gost

      Moja zadnja plača je bila 3200 USD za 18-urno delo na spletu. Prijateljica mojih sester že mesece v povprečju porabI 11 tisočakov in dela približno 26 ur na teden. Ne morem verjeti, kako enostavno je bilo, ko sem ga preizkusil. Potencial s tem je neskončen. To počnem .. www.maxjob3.com

      1 11 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      29.11.2020 ob 17:45 Rory Bryant gost

      Moja zadnja plača je bila 3200 USD za 18-urno delo na spletu. Prijateljica mojih sester že mesece v povprečju porabI 11 tisočakov in dela približno 26 ur na teden. Ne morem verjeti, kako enostavno je bilo, ko sem ga preizkusil. Potencial s tem je neskončen. To počnem .. www.maxjob3.com

      1 10 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      29.11.2020 ob 18:57 ekolog gost

      Če smo ljudje podvrženi mnogim smrtonosnim boleznim ,ki se stežka dajo pozdraviti , so najbrž tudi živali v slabem položaju ,pa še ljudje jo načrtno iztrebljamo nevedoč da si jamo kopljemo sami!!! Če ni prostora za živali ,tudi človek nima kaj iskati v takem iztrebljenem okolju!!!!! Škoda po človeškem pohlepu!!!!!!!!!?

      13 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      29.11.2020 ob 23:28 gost

      Za živali mi je žal. Naj bi raje levuharji crkavali. Bi na svetu bilo vsaj manj DREKA.

      5 6 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      30.11.2020 ob 8:41 Samuel Case gost

      Začnite delati doma z našo organizacijo. To je najbolj denarno nadomestilo, kar sem ga kdajkoli naredil. V petek sem dobil brezhiben AudI 5, ko sem prejšnji mesec zaslužil 36259 USD. Začel sem res pet mesecev pred tem In za vse namene takoj pridobil 96 USD na uro. obiščite to spletno stran neposredno tukaj. www.maxjob3.com

      0 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      30.11.2020 ob 11:19 janša gost

      So jih testirali za covid? trololo

      0 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.