Cene delnic padajo - strah ali nakupna priložnost?

V začetku tedna smo doživeli največji upad delniških tečajev po finančni krizi v letu 2008. Slovenski borzni indeks SBI TOP je v enem dnevu upadel za 5,88 odstotka. Podobni padci so bili prisotni tudi na tujih borzah. 

Ameriški indeks Dow Jones je npr. upadel za 5,5 odstotkov, v dveh tednih pa je izgubil že več kot 15 odstotkov vrednosti, kar je razvidno iz naslednjega grafa.

Slika 1: Gibanje indeksa Dow Jones v zadnjih 3 mesecih (vir: Yahoo.com)

Razlogov za takšen upad je več. Prvi je seveda dolžniška kriza, ki ni prisotna le v Evropi, ampak tudi v Ameriki. Zaradi vse večjega javnega dolga je morala tudi ZDA sprejeti varčevalne ukrepe. Sprejeli pa so jih dosti počasneje, kot so vlagatelji pričakovali. Razprtja med republikanci in demokrati so bila namreč zelo velika. Ravno zaradi teh političnih nesoglasij je bonitetna agencija Standard & Poor's Združenim državam Amerike v petek znižala bonitetno oceno, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. 

Sledil je preplah in veliki upadi na borzah. Kljub temu, da je bonitetna agencija Standard & Poor's  ZDA znižala bonitetno oceno, pa so vlagatelji menili, da so ameriške obveznice še zmeraj ene izmen najvarnejših naložb. To je razvidno iz naslednjega grafa, kjer je prikazano gibanje zahtevanih donosov 10-letnih ameriških obveznic.

Slika 2: Donosnost 10 letnih ameriških obveznic (vir: tradingeconomics.com)

Kot se vidi na grafu, so se zahtevani donosi 10 letnih obveznic ZDA po objavi bonitetne ocene celo znižali, cene obveznic pa so narasle (to pomeni, da vlagatelji zaupajo v te vrednostne papirje). Ravno obratna slika je pri italijanskih in španskih obveznicah. 

Slika 3: Donosnost 10-letnih italijanskih obveznic (vir: tradingeconomics.com)

Zahtevani donosi italijanskih in španskih obveznic so se v zadnjih mesecih zelo povišali. To kaže na nezaupanje vlagateljev v dolg Italije in Španije. Podobno je z obveznicami večine obrobnih držav Evropske unije. Največjo skrb pa zbuja upočasnjevanje globalnega gospodarskega okrevanja in strah pred ponovno recesijo. Bruto domači proizvod ZDA je v prvem letošnjem polletju zrasel le za 0,8 odstotkov. Varčevalni ukrepi pa bodo še dodatno upočasnili rast. Ekonomisti napovedujejo, da bo gospodarska rast ZDA v letu 2012 le 2-odstotna, če ne celo nižja.

Vprašanje, ki ga v zadnjih dneh največkrat slišimo iz strani vlagateljev, je, ali se bo upadanje delniških tečajev nadaljevalo in kaj lahko sploh povzroči obrat trenda.

Centralne banke so že začele ukrepati. Evropska centralna banka je na sekundarnem trgu že pričela z odkupovanjem državnih obveznic (po neuradnih podatkih tudi španskih in italijanskih). To je že vplivalo na znižanje zahtevanih donosnosti obveznic. Prav tako je guverner ECB pozval vlade v območju evra, da se čim prej lotijo predvidenih reform, ki si jih je evropski vrh zadal 21. julija.

Ameriška centralna banka je v torek  napovedala, da bo ohranila izredno sproščeno denarno politiko. Obrestno mero bodo obdržali pri 0 do 0,25 odstotkih vse do sredine leta 2013, medtem pa bodo skrbno opazovali gospodarska gibanja.

V nakup vrednostnih papirjev se v teh časih podajajo le najpogumnejši. Med temi so predvsem "insajderji". To so ljudje, ki so zaposleni v večjih podjetjih, ki kotirajo na borzi, npr. managerji, direktorji poslovnih enot in večji delničarji.

Za konec pa še stavek enega izmed največjih investitorjev na svetu: "Naši najboljši nakupi so bili običajno tisti, ki smo jih naredili v času največjega strahu glede prihodnjih gospodarskih razmer." (Warren Buffet)

Marko Ploj je finančni analitik in vodja poslovalnice Finančna hiša v Mariboru.

www.financnahisa.si