FOTO: V Murski Soboti o podnebnih izzivih, preobrazbi družbe in sonaravnem sistemu

V veliki sejni sobi Mestne občine Murska Sobota je v sredo, 23. septembra, potekal Vanekov ekološki večer, kjer sta bila gosta prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj in prof. dr. Peter Novak.

Slovenija je – kot vsa EU - pred veliko družbeno preobrazbo. Obvezala se je do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov (TGP) na nič, preiti v družbo s krožnim gospodarstvom in zagotoviti prebivalstvu enako ali višjo kakovost življenja. Kako zagotoviti tak sonaravni razvoj, je izziv, na katerega bi želeli odgovoriti na Vanekovem ekološkem večeru.

Podnebne spremembe so že tu. Sedanji ekološki odtis Slovenije s povzročanjem TGP je treba zmanjšati od 5,13 Gha/preb na naravno zmogljivost Slovenije 2,24. Kar 60 % ekološkega odtisa predstavljajo emisije TGP pri porabi  fosilnih goriv. To pomeni, da moramo izvesti velike spremembe v proizvodnji in rabi energije, kakor tudi pri rabi drugih naravnih resursov.

Ohraniti ekonomsko moč države in zmanjšati ekološki odtis pomeni v svojem bistvu prehod iz potrošniške v sonaravno družbo z okolju prilagojenim gospodarstvom. Realizacija sprejete podnebne politike vlade in NEPN, ki temeljita na netto ničelnih emisijah toplogrednih plinov, obnovljivih virih energije, trajnostni proizvodnji in potrošnji v mejah zmogljivosti planeta ter v koreniti spremembi našega razmišljanja in življenjskega sloga, bo izjemno zahtevna naloga.

Začetni nagovor je pripadel županu Mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksandru Jevšku, ki je dejal da je Murska Sobota spopada z lokalno obremenitvijo z PM10 delci, zaradi tega pa so v občini vzpostavili tudi samodejne alarmne naprave, ki se sprožijo, ko se preseže dovoljena meja.

Dodal je tudi, da je energetska sanacija stavb v mestu, zmanjšala količino CO2 za 470 ton na letni ravni. Spregovorila sta tudi predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, Ernest Ebenšpanger in predsednik Zveze Ekoloških Gibanj Slovenije, Karel Lipič.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je klimatologinja in soprejemnica Nobelove nagrade za mir 2007. Je ena izmed slovenskih pionirk raziskovanja vpliva podnebnih sprememb in o svojih dognanjih redno obvešča širšo javnost. V svojem govoru je poudarila, da se je potreba po energiji in hrani v zadnjih desetletjih močno povečala, ob tem pa se poleg segrevanja ozračja, močno povečala tudi toplota v oceanih. Poudarja, da procesa podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, planet se bo segreval še naprej, na nas pa je koliko.

Opozarja na zaskrbljujoče dejstvo, da se podnebnih sprememb ne zavedajo ljudje v vladah in visokih položajih. Podnebne spremembe prinašajo številne globalne probleme, od novih bolezni in alergij, okoljskih beguncev in prisilnih odseljevanj, ekstremnih vremenskih pojavov, problemi z zalogami hrane in vode, tako globalno kot v Sloveniji in bi se jih morali zavedati in reševati vsi, ne le okoljevarstveniki.

Gradnika za odpornost na podnebne spremembe sta, kot je dejala Bogatajeva prilagajanje in blaženje. Parcialne, necelovite rešitve (kot so npr. klimatske naprave, tehnični sneg bio-goriva, oboroževanje) bi morale zamenjati celovitejše rešitve, kot so nič zavržene hrane, več hrane rastlinskega izvora, manj potrošništva, varčevanje z vodo in energenti ter na koncu koncev izobraževanje, ozaveščanje in nematerialna rast.

Dr. Peter Novak je energetski strokovnjak, ki deluje na Fakulteti za strojništvo v Novem mestu. V svojem govoru je poudaril pomembnost kakovostne  energije, merilo katere je eksergija (dela zmožnost energije). Ker energetski sistem, kot ga imamo trenutno do okolja ni prijazen (premog, les, plin, nafta, bencin, elektrika), potrebujemo nov sistem, ki bi bil okolju prijaznejši.

Gre za sonaravni sistem, ki temelji na elektriki, plinu in tekočem gorivu. Prof. Novak predlaga popolno nadomestitev sedanje primarne energije iz obnovljivih virov (predvsem iz hidro, vetrnih, sončnih elektrarn), predvsem je bilo govora o tem, kako uporabljati slovenske vodotoke.

Več fotografij v spodnji galeriji...