GLOBALNO
Dnevno zavržemo na tone hrane, na drugi strani pa narašča lakota
Danes, 29. septembra, v Sloveniji in svetu prvič obeležujemo prvi mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) izpostavlja naraščajočo lakoto na eni strani, na drugi strani pa opozarja na posledice zavržene hrane na okolje ter poziva k ukrepanju.
Ob današnjem mednarodnem dnevu izpostavljajo, da je zmanjšanje količin zavržene hrane v svetu, kjer se od leta 2014 povečuje lakota, ključno. "Dnevno izgubimo ali zavrženo na tone in tone hrane," opozarja FAO. Ob tem se na globalni ravni med žetvijo in maloprodajo izgubi okoli 14 odstotkov hrane.
STA poroča, da zavržena hrana prav tako ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje, saj proizvodnja hrane in živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva, povezana je tudi z izpusti toplogrednih plinov. "Ko izgubimo hrano, izgubimo tudi vse vire, ki so bili vključeni v njeno proizvodnjo, vključno z vodo, zemljo, energijo, delovno silo in kapitalom," so dodali v organizaciji.
Poudarjajo, da so ukrepi za zmanjševanje izgub in zavržene hrane potrebni tako na globalni kot lokalni ravni, vanje pa morajo biti vključeni vsi deležniki v prehranjevalni verigi - od pridelovalcev in trgovcev do potrošnikov. Potrošniki morajo predvsem spremeniti svoje nakupovalne navade. V Sloveniji je v letu 2018 vsak prebivalec letno zavrgel 68 kg hrane, 24 kg od tega je bilo še užitne hrane. Več kot polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, tretjina v gostinskih obratih.
Zmanjševanje količin odpadne hrane je ena od pomembnih prioritet Evropske unije in s tem tudi Slovenije. Da bi zmanjšali količino zavržene hrane in tudi privarčevali, upoštevajte svoj proračun, pri shranjevanju hrane upoštevajte navodila na embalaži, imejte red v hladilniku, postrezite manjše obroke, saj lahko po potrebi hrano še dodate, uporabite ostanke hrane, hrano zamrznite in kompostirajte, če imate možnost.
Mednarodni dan obeležujejo tudi na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so izpostavili kampanjo Stran pa ne bomo metal!. Kampanja ozavešča vse potrošnike o enakem namenu kot pri FAO. Za zmanjšanje odpadne hrane si, kot so navedli na ministrstvu, prizadeva tudi Mreža brezogljičnih šol, ki želi v šolah spremeniti navade in s tem izobraževati za prihodnost.
*Fotografija: gov.si
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Te pa predelajte bioodpadke v hranljive brikete pa neste v Afriko za župo. Pa nej na naše javne stroške, niti slučajno, nego na svoje stroške nesite pa talajte, če ste tak pametni. Pa te napiši članek, pametnjakovič.
Tale komentar je zelo problematičen iz vseh možnih možnih zornih kotov, predvsem pa odraz egoizma današnje družbe, potrošništva in neosveščenosti. Odpadna hrana je iz stališča porabe omejenih virov, varovanja okolja in ogljičnega odtisa globalni problem in ne samo problem našega lokalnega okolja. Če bi vsaj uspeli spraviti odpadno (še uporabno) hrano vsaj do tistih ki si je v našem okolju ne morejo privoščiti je pa to definitivno prvi (mali) korak.
Sam ne odmetavam hrane in rajši ne kupujem če je ne pojem. Delal sem pa tudi že v hotelu, kjer so ponujeno hrano, konec dneva raje zavrgli kot da bi se ukvarjali s predpisi in inšpekcijami.
Meče se hrana pri bogataunaj ne vse povprek pisati da se meče hrana. Vsi ljudje niso v istem košu nikoli niso bili in nikoli ne bodo. Kajti ljudje keri mislijo da imajo vse mislijo da tudi vse kupijo vse potem nevejo skuhati tisto ker kupijo zavržejo in gremo v gostilno na kosilo, večerjo itd. Ker vtej odpadni hrani ni nikoli izdelek cenovno ni] jega razreda ampak visoko cenovni izdelki in gdo to lahko kupi bogatun.
Plaćen sam preko 190€ po satu radeći od kuće s 2 djece kod kuće. Nikad nisam mislio da ću to moći napraviti, ali moja najbolja prijateljica zarađuje preko 15k mjesečno radeći to i uvjerila me da pokušam. Potencijal s tim je beskrajan ..., COPY OVDJE.... Www.Works44.com