Kmalu bogatejši za muzej na prostem?

Muzej na prostem Rogatec, Muzej solinarstva, Dežela kozolcev ali Lončarska vas Filovci. Muzeji na prostem predstavljajo destinacije, ki združujejo tako rekreacijo kot poučne vsebine. Predvsem pa je njihova naloga prezentacija kulturne dediščine, saj nudijo možnost predstavitve in podoživljanja le-te.

V svetu so se muzeji na prostem uveljavili kot oblika varovanja dediščine, sprva so združevali muzeje, v katere so prestavljene hiše in objekti, ki jih iz različnih razlogov ni bilo mogoče ohraniti na prvotni lokaciji. Ta opredelitev se je v minulih desetletjih nekoliko razširila. S širjenjem vsebin se vse bolj vključujejo v družbeni kontekst in uspešno zadovoljujejo potrebe ljudi po kvalitetnem preživljanju prostega časa. Obenem dopolnjujejo turistično ponudbo in prispevajo k prepoznavnosti lokalnega okolja. Ključnega pomena je, da se tovrstnih projektov lotevajo strokovnjaki in pristojne institucije.

Na Pomurskem je najprepoznavnejši med njimi Lončarska vas Filovci, ki prikazuje avtohtono panonsko arhitekturo. Dve cimprači obiskovalce seznanita z značilnostmi lesene, ilovnate in s slamo krite gradnje. V lončarjevi hiši pa je na ogled stalna razstava filovskih lončarskih mojstrov. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi črno kuhinjo ali eno poslednjih še delujočih kopastih peči za žganje črne lončevine.

En najzanimivejših in obsežnejših muzejev na prostem v naši bližini se nahaja v madžarskem Zalaegerszegu, kjer so na ogled postavili pravo ljudsko naselje s štirimi hišami ob glavni cesti, domačimi živalmi v hlevu ob eni od njih. Poleg tega si lahko ogledamo kovačevo domačijo, čebelarjev panj, cerkev in križ, mlin na vodi, mlatilnico, shrambo žit, skedenj in še kaj bi se našlo. V muzeju zlahka preživimo več ur, razstavljeni objekti so opremljeni – prav tako, kot da bi še danes v njih prebivala kmečka družina.

Muzej v sklopu projekta Back in the day sodeluje s slovenskim partnerjem RIS Dvorcem Rakičan pri snovanju muzeja na prostem. Partnerja skupaj delata načrte za postavitev muzeja v bližini rakičanskega dvorca. Kot kažejo primeri iz prakse, je strokovna podpora pri tem ključnega pomena, muzej navsezadnje ni zabaviščni park. Z uspešnim nadaljevanjem projekta bomo tako bogatejši za nov muzej na prostem, ki bi bil izjemna dopolnitev siceršnjim dejavnostim v dvorcu, kjer že razpolagajo s kočijaškim muzejem, lončarsko pečjo in kočijami, obiskovalci pa se še vedno izjemno radi sprehodijo po parku, najraje ko v začetku poletja zacveti slikoviti tulipanovec.

Prispevek je sofinanciran v sklopu programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Madžarska.

Foto: Göcseji Falumuzeum