Slovenija po indeksu enakosti spolov pod povprečjem EU

Evropski inštitut za enakost spolov je objavil najnovejše rezultate merjenja indeksa enakosti spolov, s poudarkom na zaposlovanju in delu v digitalnem svetu. Slovenija se v letu 2020 umešča na 11. mesto med vsemi državami članicami, kar je malo pod evropskim povprečjem.

Indeks enakosti spolov, v katerega so vključene vse države članice EU, pokaže koliko je posamezna država članica oddaljena od enakosti spolov na lestvici od 1 do 100, kar predstavlja popolno enakost spolov, ter kakšno je evropsko povprečje. Vključuje šest ključnih področjih, to so delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje ter presečno področje nasilje.

Slovenija se je letos z indeksom 67,9, ki je za 0,2 točke pod evropskim povprečjem, uvrstila na 11. mesto. Na vrhu lestvice je letos znova Švedska (83,8), sledita ji Danska (77,4) in Francija (75,1). Najnižje na lestvici pa so Romunija (54,4), Madžarska (53,0) in Grčija (52,2), ki je ponovno na zadnjem mestu.

Slovenija je v letošnjem letu napredovala le na področju denarja. V primerjavi z lanskim letom so tako ženske kot moški prejeli višji povprečni neto dohodek, prav tako pa se je za 0,4 odstotka zmanjšala stopnja tveganja revščine pri ženskah.

Na podlagi dveh indikatorjev, ki merita področje dela (udeležba na trgu dela ter segregacija in kakovost delovnih mest), je Slovenija dosegla za 0,2 točke manj glede na lansko leto, in sicer zaradi povečanja spolne segregacije pri zaposlovanju.

Na področju moči je Slovenija dosegla 55,0 točke, kar je v primerjavi z lanskim letom za 2,6 točke manj. Statistika je posledica nižjega števila ministric v vladi, poslank v državnem zboru ter svetnic v občinskih in mestnih svetih. Znižal se je tudi delež žensk v upravah največjih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, kot tudi delež žensk v upravi centralne banke.

Na področju zdravja Slovenija dosega 86,9 točke oziroma za 0,2 točki manj kot lani. Podatki kažejo, da moški svoje zdravje še vedno ocenjuje bolje kot ženske, kljub temu da je pričakovana življenjska doba žensk v povprečju 6 let višja v primerjavi z moškimi. Razlik v spolu pa ni mogoče zaslediti pri dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Letošnji indeks enakosti spolov posebno pozornost namenja digitalizaciji, in sicer na področju uporabe in razvoja digitalnih veščin in tehnologij, digitalne preobrazbe sveta dela ter širših posledic in vpliva digitalizacije na človekove pravice, nasilja nad ženskami in skrbstvene dejavnosti.

Digitalizacija in nove tehnologije igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju zaupanja in pospeševanju vključevanja več žensk na trg dela. Podatki za Slovenijo izpostavljajo izziv spolne segregacije na področju izobraževanja in zaposlenosti v digitalnem sektorju, saj se na tem področju izobrazi in zaposli več kot 80 odstotkov moških. Slovenija bo zato tej temi namenila pozornost v času predsedovanja Svetu EU.