Za izboljšanje kakovosti zraka v Murski Soboti dobrih 9 milijonov evrov

Na včerajšnji dopisni seji je vlada sprejela tri odloke za izboljšanje kakovosti zraka na območjih občin Maribor, Celje in Murska Sobota v skupni vrednosti skoraj 63 milijonov evrov. 

Vlada je izdala tri novelirane odloke, med njimi tudi Odlok o spremembah Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Murska Sobota, kjer so v načrtu ukrepi, vredni 9,4 milijona evrov. Za ukrepe za področje ogrevanja naj bi na tem območju namenili 3,7 milijona evrov, za področje prometa pa 5,7 milijona evrov.

Načrti kakovosti zraka se izvajajo na območjih, kjer so presežene mejne vrednosti koncentracij za delce (PM10). Namen  teh načrtov je v najkrajšem možnem času zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi z dodatnimi ukrepi, sporočajo.

Vlada je ob tem poudarila, da se kakovost zraka uspešno izboljšuje prav preko izvajanja načrtov kakovosti zraka. Izvajanje odloka bo imelo tudi pozitivne učinke na gospodarstvo, in sicer zato, ker bodo finančni viri iz kohezijskih sredstev uporabljeni preko gospodarskih subjektov na različnih področjih, kot so: energetske sanacije stavb in širitve daljinskega ogrevanja, širitve omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom, vzpostavitev novih mikro sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, širitev in dogradnja mestnega potniškega prometa, obnova voznega parka mestnega potniškega prometa in komunalnih vozil ter podobno.

Velik del ukrepov v odloku je takšne narave, da zahtevajo minimalne finančne vložke, imajo pa velike učinke na izboljšanje kakovosti zraka. Gre predvsem za usklajene ukrepe na področju ozaveščanja, izobraževanja in komuniciranja, vtem smislu bosta država in občina še naprej delovali usklajeno, še pojasnjujejo na vladi.

Načrti za kakovosti zraka so pripravljeni v sodelovanju z lokalno skupnostjo, Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Ministrstvom  za okolje in prostor in bodo tudi v prihodnje temeljili predvsem na ukrepih učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter trajnostni mobilnosti.

Ker gre za povečini urbana področja, bodo usmeritve načrtov pomemben element trajnostnega urbanega razvoja tako na področju mobilnosti, kot tudi na področju energetike in prostorskega načrtovanja. Pri tem bo ključno usklajeno načrtovanje ukrepov in razvoja na teh področjih in uveljavljanje ukrepov s sinergijskimi učinki za učinkovito rabo energije, trajnostno mobilnostjo in varstvom okolja.

Viri sredstev so enaki kot v prejšnjem odloku: občine, spodbude države, sredstva drugih subjektov in gospodinjstev. Spodbude države bodo financirane iz sredstev prihrankov energije po Energetskem zakonu, Sklada podnebnih sprememb in Kohezijskih  sredstev za obdobje 2021-2022 in sredstev iz skladov Evropske unije za obdobje 2021-2027 (se še pripravlja in usklajuje med Republiko Slovenijo in Komisijo), so še sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.