GLOBALNO
Sladkorna bolezen ne boli, povzroča pa številne zaplete
Danes, 14. novembra, je svetovni dan sladkorne bolezni. Letos ga močno zaznamuje epidemija covid-19, saj je ta bolnikom otežila dostop tako do preventive kot zdravljenja. Negativne posledice pa se kažejo tudi pri odkrivanju bolezni.
Sladkorna bolezen je stanje stalno zvišane ravni glukoze v krvi, ki nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina. Sladkorna bolezen prizadene veliko ljudi vseh starosti in zbolevajo vedno mlajši.
Poznamo več tipov sladkorne bolezni. Glavni trije so tip 1, pri katerem pomanjkanje inzulina nastopi zaradi zmanjšane produkcije v trebušni slinavki, tip 2, pri katerem celice razvijejo »odpornost proti inzulinu« in zaradi tega ne privzemajo glukoze ter gestacijska sladkorna bolezen, ki se pojavi pri okoli 4 odstotkih nosečnic.
Z zdravim načinom življenja, zgodnjim odkrivanjem in z zagotavljanjem dostopne in kakovostne zdravstvene obravnave lahko pomembno prispevamo k preprečevanju te bolezni oziroma odložimo njen pojav na kasnejše življenjsko obdobje. S tem pa k boljšim izidom zdravljenja in k večji kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo.
V zvezi društev diabetikov so zato tudi ob letošnjem svetovnem dnevu pozvali k zgodnjemu odkrivanju ter pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju sladkorne bolezni. Gre namreč za bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete, še posebej srčno-žilne. Nasploh so srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.
Število oseb z znano sladkorno boleznijo se v Sloveniji veča in je bilo v letu 2019 ocenjeno na 136.911. Delež sladkorne bolezni v Sloveniji je ocenjen na 8,2 odstotka, v letu 2010 pa je bil 6,6 odstotka. Sladkorno bolezen tipa 2 ima devet bolnikov od desetih.
Sladkorna bolezen predstavlja tudi veliko breme za javno zdravstvo. Zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejema okoli 111.400 oseb. Prejemnikov inzulina je okoli 33.650. Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša, ima jo namreč vsak peti moški, starejši od 65 let.
Za svetovni dan sladkorne bolezni je bil izbran 14. november, rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom prvi razvil zamisel, ki je pripeljala do odkritja inzulina leta 1921.
Vir fotografij: Pixabay
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Minu viimane palk olI 3200 dollarit, kui töötasIn 18 tundi nädalas veebis. Mu õdedest sõbranna on juba kuid olnud keskmiselt 11 tuhande suurune ja töötab umbes 26 tundi nädalas. Ma ei suuda uskuda, kui lihtne see oII, kuI ma seda proovisin. Selle potentsiaal on lõputu. Seda ma teen .. www.maxjob3.com
Fuck you!!!!
Moja zadnja plača je bila 3200 USD za 18-urno delo na spletu. Prijateljica mojIh sester že mesece v povprečju porabi 11 tisoč in dela približno 26 ur na teden. Ne morem verjetI, kako enostavno je bilo, ko sem ga preizkusil. Potencial s tem je neskončen. To počnem .. www.maxjob3.com
Moja zadnja plača je bila 3200 USD za 18-urno delo na spletu. Prijateljica mojIh sester že mesece v povprečju porabi 11 tisoč in dela približno 26 ur na teden. Ne morem verjetI, kako enostavno je bilo, ko sem ga preizkusil. Potencial s tem je neskončen. To počnem .. www.maxjob3.com