Gomboši v Beltincih pozval k spremembam v družbi, Hozjan k preudarnosti

V Kulturnem domu Beltinci je včeraj potekala slavnostna prireditev ob 15. občinskem prazniku občine Beltinci in prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob kulturnem programu sta spregovorila beltinski župan dr. Matej Gomboši in priznani prekmurski zgodovinar dr. Andrej Hozjan.

Župan občine Beltinci dr. Matej Gomboši je v svojem nagovoru predstavil trenutne projekte in tiste, ki se bodo v prihodnje izvajali ter poudaril smernice v razvoju občine, govoril pa je tudi o gospodarski krizi. "Naša družba potrebuje spremembe, podajanja na nova področja in nove smeri je vedno nekoliko tvegano, vendar so nagrade lahko izjemne. Sprememb si ljudje praviloma želimo, vendar se sami nismo pripravljeni prilagajati.

Sedanje stanje poznamo, zato se počutimo varneje, udobneje, ko pa se potrudimo in se pomaknemo iz območja ugodja, se nam to lahko zelo obrestuje. Človek raste in se razvija le, če se uči, opazuje svoje okolje, postavlja vprašanja, izkorišča priložnosti ter preučuje in uresničuje nove zamisli," je med drugim povedal dr. Gomboši.

Rešitev v Parizu ni bila idealna ne za Slovence, ne za Madžare

Slavnostni govornik na včerajšnji proslavi je bil profesor na oddelku za zgodovino na Filozofski fakultet Univerze v Mariboru in podpredsednik Pomursko akademske znanstvene unije doc. dr. Andrej Hozjan, ki je predstavil svoj zgodovinski pogled na območja Beltincev z okolico.

"Zgodovina danes ne more in ne sme ugibati, kako bi tu bilo, če ne bi prišlo do priključitve Prekmurja, saj se to ni zgodilo. Lahko si pomagamo z vzorci, to je iz teh, ki so ostali na Madžarskem, to so bili porabski Slovenci, ki prav danes bolj ali manj etnično izginjajo.

Priključitvena rešitev na konferenci v Parizu ni bila idealna rešitev, ne za slovensko, ne za madžarsko govoreče v pokrajini med Muro in Rabo, saj je na obeh straneh nove državne meje kar več tisoče ljudi, ki so tako postali etnična manjšina in bili na udaru vsakokratnih novih tukajšnjih oblasti. Pri tem pa je dobro vedeti, da je sedanja jezikovna razmejitev omogočala preprosto uresničljivo mejno črto. A najlažje je biti general po bitki.

Leto 1919 so naši predniki doživljali in preživljali povsem drugače, kot ga si danes slikamo mi. Nauk iz tega delčka naše preteklosti pa je univerzalen, je dejansko neodvisen od časa in prostora - živeti preudarno, v miru in obojestranskem medsebojnem spoštovanju ljudi, jezika in kulture bližnjega," pravi dr. Hozjan.

Sprejeli zlate maturante in podelili občinska priznanja

V kulturnem programu so nastopili otroci iz Osnovne šole Beltinci pod umetniškim vodstvom Jelke Breznik in ženska vokalna skupina Leatitia, na proslavi pa je bil tudi sprejem zlatih maturantov iz občine Beltinci in podelitev priznanj občine Beltinci za leto 2011.

Več fotografij v spodnji galeriji ...