LOKALNO
Za obnovitev habitatov ob Muri 2,3 milijona evrov evropskih sredstev
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 podpisal pogodbo za sofinanciranje projekta »Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri«, imenovanem tudi Natura Mura, v skupni vrednosti dobrih 2,3 milijona evrov.
Ob podpisu je minister Vizjak izrazil zadovoljstvo ob možnosti črpanja sredstev v okviru operativnega programa. »Tudi s tovrstnimi evropskimi pozitivnimi pristopi imamo neprecenljivo priložnost, da ohranimo Slovenijo kot izjemno bogato z naravnimi vrednotami, ohranimo biotsko raznovrstnost, zaustavimo upadanje vrst in habitatnih tipov ter preprečimo nadaljnje izumiranje vrst.«
Avtor: Luka Jesenšek (Ministrstvo za okolje in prostor)
Projekt, ki se bo zaključil leta 2023, bo znotraj Nature 2000 prispeval k izboljšanju stanja treh habitatnih tipov - nižinski ekstenzivno gojeni travniki, obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja, obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi ter dvanajstih kvalifikacijskih vrst - kačja pastirja kačji potočnik in dristavični spreletavec, dvoživke panonski pupek, veliki pupek, nižinski in hribski urh, hrošči ovratniški plavač, škrlatni kukuj in močvirski krešič ter bober, vidra in srednji detel.
Vse našteto se bo izvedlo z ukrepi obnove habitatov vrst, povezanih s habitati mokrišč, z obnovo krajinskih struktur, gozdnih habitatov in prodišč. Ukrepi so del leta 2015 sprejetega vladnega Programa upravljanja območij Natura 2000 za to območje.
Neposredne aktivnosti projekta zajemajo obnovo rečne dinamike in vodnih habitatov ter vzdrževanje in obnovo poplavnih gozdov. Posredne aktivnosti so namenjene interpretaciji ciljnih vrst in habitatnih tipov ter območja Natura 2000. Obsegajo vzpostavitev 12 interpretacijskih enot, od tega tri informacijska središča, ostalo predstavljajo vzpostavitve učnih poti in interpretacijskih poligonov na lokacijah izvedenih neposrednih ukrepov.
Projekt v skupni vrednosti znaša skoraj 4,6 milijona evrov, vrednost upravičenih stroškov dobrih 4,5 milijona evrov, od katerih 80 odstotkov sredstev prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa Republika Slovenija.
Vodilni partner projekta je Zavod za varstvo narave, drugi partnerji so Direkcija za vode, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Občina Velika Polana in Razvojni center Murska Sobota.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Tole so levuharji zrihtali???! Smrad pojma nema o teh stvareh. Mesec pa njegovi somišljeniki bi tale denar porabili za druge stvari ,ki so za njih bolj pomembni. Nevedoč da je tole namenski denar. Zmrazi te ko poslušaš tole golazen ,kaj vse bi naredili nazadnje pa samo veliko goflanje --kreteni!!!
ti ali si pravi buhtln v glavi.. a si že pozabil koliko dela je bilo treba nevladnikov da so ustavili gradnjo HE? tale Vizjak je takrat na moč hitel, da bi umestil HE na Muro, in ne bi bilo danes NATURE in ne tega denarja.. sedaj pa se bodo glumili kot največji rešitelji tega.. na srečo nimajo več opcij, da bi v svoji pokvarjenosti delali..
Bujraš, ti samo ostani tan v tvojon zabačenon bujraston kraji, pa se ne glasi. Tak ali tak ne vejš, zakoj podpiraš puklastoga, pa se nej za čuditi. Glupo k glupomi. Ali takši ste najbole glasni, šteri ne vejte zakoj. Vej dugo nete, te pa lejko idete s puklastin v kakšo luknjo, pa se tan skrijete.
IN KA BI POTEM KOMU MANJKALO, ČE BI HE NA MURI, VAS PIJTAM ????? Draga norčasta deca dosta de potrejbno pretrpeti prle kak te prišli kama na zeleno vejo in k pameti !!!!
(puklastoga) pozna cejli svejt ka se je že predstavil na skupščini v palači OZN ,ka pa te vaši piščeki ka niti stati pred takšnim odrom ne vejo ,nek ka bi jih što pozval naj kaj povejo ! Draga norčasta deca dosta de potrejbno pretrpeti prle kak te prišli kama na zeleno vejo!!!!
Dobesedno denar vržen, stran v blato v Muro, napišite mi samo eno koristno stvar za ta 2,3 milijona vržena v blato; NOBENE NOVE ZAPOSLITVI, NOBENE DODATNE VREDNOSTI, IN ČISTO NOBENE KORISTI, razen več žab in več komarjev. Kdaj vas bo srečala pamet Prekmurci ?. Sto plus 1 stvar je ki jo Prekmurci bolj rabimo kot žabe in komarje KJE SMO V ZDRAVSTVU ZA LJUBLJANO vas sprašujem. Pa veste kaj je zanimivo, da čisto isto plačujemo za zdravstvo kot vsi ostali. LJUDJE UMIRAJO MI PA BOMO GOJILI ŽABE IN KOMARJE - BANDA PREKLETA.
TIJ PA SI BEDAK!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Z uničevanjem narave ,njihovih prebivalcv UNIČUJEŠ TUDI SEBE!!!!!!!!!!!!!!!
ge bi tudi bil polek teh mil. za mojro ka bi tudi meni malo kapnolo v žep ka ste šče nej zadosta gorja napravili toj mori ki je vsako leto bole globoka ka idioti nesposobni ne vidite ka naša edina pomurska reka izumira namesto da bi napravili elektrarno ka bi mura bila ponosna da je koristna v naravi in ljudem da bi se vrnilo življenje ob muri ne vi nesposobneži te napravili cesto kao kolesarsko de do brneli mopedi in ostela človeška neetika ki bo svinjala reko in njeno brežino tako da bomo povsem uničili ves živež ob reki katerega je že sedaj zelo malo kam rineš človek a nimaš dovolj svojega življenskega prostora kam rineš tu smo mi doma bi rekel živež ob muri zakaj nas hočete uničiti saj smo vam ljudem samo v korist kje vam je človečnost narava pravi tako maščevala se vam bom.
Končno nekaj dobrega za prihodnost Prekmurja. Po svetu bo čez desetletje malo neokrnjene narave zato bodo ta področja toliko več vredna in najlepše darilo našim zanamcem. Sami lakó vidimo, kako je Prekmurju že zabetonirsno, našega štrka in hupkača skoraj ni videti, humusa v tleh zaradi industrijskega kmetijstva skoraj ni več, rodovitnost zemlje je zelo padla, pa še bi elekrarnarji radi zabetonirali naš prekmurski "Nil" in to v svojo škodo podpirajo celo nekateri naši kratkovidno vizionarski omejeni Prekmurci z eno besedo žalostno.