Potresna dejavnost še ni mimo, kako ukrepati če se znajdemo v potresu

Včeraj je Hrvaško stresel močan potres, po napovedih seizmologov pa je že sledilo veliko popotresnih sunkov, nekaj teh smo lahko čutili že danes zjutraj. Tla se bodo po njihovih napovedih še naprej tresla. Tudi Slovenija sicer leži na potresno nevarnem območju in so jo že prizadejali podobni potresi. Kaj storiti v primeru, če se znajdemo v potresu pa v spodnjem prispevku.

Najmočnejši potres, ki je včeraj stresel širše območje Hrvaške, je imel magnitudo 6,3. Njegov epicenter je bil v bližini kraja Petrinja, od koder poročajo o veliki gmotni škodi, smrtnih žrtvah in ranjenih. V Sloveniji za enkrat ni podatkov o kakšnih večjih poškodbah, ki bi nastale kot posledica potresa. 

V zadnjih 49 urah streslo kar 39-krat

Evrosredozemski seizmološki center (ESMC) poroča, da je v zadnjih 49 urah Hrvaško streslo kar 39-krat.

Kot je za Hrvaški radio povedala Ines Ivančić, direktorica hrvaške seizmološke službe, se bodo tla na območju Petrinje še naprej tresla, ob tem je dodala, da bodo šibkejši potresi, kakršnega so zabeležili danes zjutraj, vplivali na objekte v Petrinji in Sisku, ki so bili poškodovani včeraj. Na območju mesta Petrinja so od ponedeljka zabeležili veliko manjših potresov. "Trese se skoraj vsako minuto," je še dejala  Ivančićeva in dodala, da je bilo potresov z magnitudo več kot 3 vsaj 25 do 30, piše Jutarnji list.

Tudi dežurni seizmolog na Arsu Andrej Gosar je napovedal, da bo popotresnih sunkov še veliko in bodo trajali še dneve.

Verjetnost proženja potresov z magnitudo nad 5.5 še vsaj sedem dni najmanj 30 odstotna

V Inštitutu za napovedovanje potresov Quantectum opozarjajo, da nevarnost potresov na Hrvaškem še zdaleč ni mimo. Kot so zapisali, je verjetnost proženja potresov z magnitudo nad 5.5 še vsaj sedem dni najmanj 30 odstotna, z magnitudo na 6.0 pa najmanj 17 odstotna. Po tednu dni bo seizmična dejavnost padla na šest odstotkov.

Kot dodajajo v inštitutu, je v teh dneh širše območje Hrvaške (območje osrednje Italije in severnega Balkana) pod vplivom tektonskih valov z največjo valovno dolžino okrog 21.000 kilometrov, ki se premikajo z največjo hitrostjo približno 80 kilometrov na dan.

V zadnjih dneh na območju Hrvaške in sosednjih dežel so zaznali prisotnost močno seizmično aktivnih tektonskih valov, ki so še pred hrvaškim potresom prožili številne potrese tudi drugod po svetu - predvsem na območju Indonezije, Filipinov, Arabskega morja, vzhodne Turčije in Južne Amerike.

Foto: Delo in Quantectum

Najmočnejši povezan potres na valu, ki prečka tudi ozemlje Hrvaške, se je zgodil v Čilu 27. decembra, z magnitudo 6,7. Ta je dvignil ocenjeno verjetnost proženja šibkih do zmernih potresov z magnitudo nad 4,5 na vseh območjih, ki jih ta val prečka (vključno z osrednjo Italijo in severnim Balkanom), na 98 odstotkov, poroča Delo.

Tudi v Sloveniji so se že zgodili podobno siloviti potresi

Slovenija sicer leži na potresno nevarnem območju. Podobna silovita potresa, kot je bil včeraj na Hrvaškem, sta bila 6. maja 1976 zvečer v Posočju in 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju. Prvega so čutili prebivalci v polmeru okoli 570 kilometrov, najhujšo škodo pa je na Slovenskem povzročil v Breginjskem kotu, Kobaridu in Tolminu, kjer je ponekod kar 80 odstotkov prebivalcev ostalo brez strehe nad glavo. Drugi pa velja za enega najsilovitejših potresov 20. stoletja, njegova magnituda je bila 5,6, največji učinki pa so dosegli od VII. do VIII. stopnjo po EMS, so navedli na Arsu.

Potres v Posočju. (Foto: Arso)

Ker je potresna dejavnost v Sloveniji aktivna je potrebno, da smo prebivalci podučeni o tem, kako ravnati med potresom in po njem. Nasvete, kaj storiti v primeru potresa, so zapisali na Upravi za zaščito in reševanje.

Kaj storim med potresom?

• Ostanite mirni! Ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigal ali stopnic in ne skačite skozi okna!
• Oddaljite se od oken in drugih steklenih površin, poiščite zaklon na varnem mestu in si zaščitite glavo.
• Oddaljite se od stavb, reklamnih panojev, semaforjev, svetilk javne razsvetljave, daljnovodov, dreves ipd.
• Če se na strnjeno pozidanem območju ne morete oddaljiti od stavb, poiščite v vratnih odprtinah zaščito pred padajočimi predmeti in si zavarujte glavo.

Kaj storim po potresu?

• Potresu lahko sledijo tudi močnejši popotresni sunki, med njimi ravnajte enako kot ob potresu.
• Po svojih močeh in sposobnostih pomagajte tistim, ki potrebujejo pomoč.
• Preglejte stanje vaše stavbe in poškodbe na njej. Če opazite, da je konstrukcija poškodovana, ne vstopajte v stavbo. Počakajte na oceno usposobljenih strokovnih ekip.
• Če poškodbe konstrukcije stavbe od zunaj niso opazne, v stavbo vstopite previdno. Zaradi črepinj, razbitin in drugega porušenega materiala ter nevarnih predmetov se primerno oblecite in obujte.
• Po potrebi zaprite ventil plinovodne in vodovodne napeljave ter izklopite elektriko.
• Po potresu obstaja velika nevarnost za eksplozijo ali požar, ki ju lahko povzroči že manjša iskra.
• Za razsvetljavo uporabite baterijske svetilke ali svetilne palice. Ne prižigajte vžigalic ali sveč in ne uporabljajte odprtega ognja ter ne kadite.
• Pred ponovno uporabo poskrbite za strokovni pregled dimnika, kurilnih naprav ter vodovodne, kanalizacijske, plinske in električne napeljave.
• Če ostanete ujeti v ruševinah, ostanite mirni. Usta in nos prekrijte s priročnim zaščitnim sredstvom (robcem, krpo, delom oblačila ipd.). V enakomernih presledkih udarjajte s predmetom po kovinski napeljavi ali zidu.

Foto: Andrej Plenković (Twitter)