V letu pandemije porast umorov, ubojev in družinskega nasilja

Leto 2020 je zaznamovala pandemija in z njo povezani ukrepi, ki so krojili naš vsakdanjik. To je bilo tudi leto, ko so policisti in druge ustanove in človekoljubne organizacije zaznale porast raznih nasilja med štirimi stenami, v katere je ljudi pahnila omejitev gibanja in razne duševne stiske. Leto 2020 je bilo leto, ko se je število ubojev v Sloveniji povečalo kar za 50 odstotkov.

Psihologi, družinski terapevti, predvsem pa policija so skozi celotno lansko leto opominjali, da se z daljšanjem ukrepov, povečujejo številke in statistika umorov, ubojev, posilstev in družinskega nasilja. Ob omejitvi gibanja se žrtve v stiski tako težje znajdejo, umik pred fizično in psihično zlorabo pa je tako še težji.

Vse sicer ni tako črno, podatki namreč kažejo, da se je skupno število kaznivih dejanj celo zmanjšalo za tri odstotke. Policisti so namreč zabeležili manj tatvin pa tudi ropov domov, saj smo v njih prebili veliko več časa.

V prvem valu kar 20 odstotkov več družinskega nasilja

A čeprav je bilo prijav in obravnav bistveno manj, to ne pomeni, da jih ni bilo. Razne nevladne organizacije in Varuh človekovih pravic so preko medijev pogosto opozarjali na spregledano dogajanje znotraj štirih sten, kjer zlorab ni bilo manj, temveč več. Žrtve so tako pomoč iskale preko telefona in spleta, največ krat pa je le-to ostalo tam, kjer se je dogajalo-za tesno zaprtimi vrati. Manj je bilo tudi prijav zlorab otrok, kar pogosto prijavljajo šole, kar pa v tem obdobju šolanja od doma, ni bilo mogoče.

Policija je v času prvega vala epidemije obravnavala 177 kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najpogosteje so žrtve fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja ali kombinacije naštetih oblik nasilja ženske, storilci večine kaznivih dejanj pa njihovi zdajšnji ali nekdanji partnerji. Po ugotovitvah policije sicer žrtve nasilja v času epidemije težje pokličejo na pomoč. Glede na to pozivajo vse, ki zaznajo nasilje, naj ga prijavijo policiji.

Za polovico več ubojev, tretjino več umorov, četrtino več posilstev

V letu 2020 je policija obravnavala 56,3 odstotka več kaznivih dejanj uboja, 33,3 odstotka več umora in 19,4 odstotka več posilstev, za 7 odstotkov se je znižalo število lahkih telesnih poškodb, za 9,1 pa hudih telesnih poškodb. Ker je število izvršenih primerov pri teh kaznivih dejanjih nizko, vsako dejanje pomeni večje statistično odstopanje, opozarjajo. "V zadnjem obdobju smo obravnavali tudi nekaj primerov napada zoper življenje in telo, kjer je najprej prišlo do spora v okviru zunajzakonske oziroma družinske skupnosti, v nadaljevanju do nasilja in celo do umora ter na koncu do samomora storilca," so povedali na GPU-ju. Slovenijo so v lanskem letu pretresali najhujši zločini, večinoma pa je šlo prav za družinske tragedije – od teh sta bila tudi dva trojna umora.

Policija je zaznala tudi porast pri nekaterih drugih kaznivih dejanjih, ki jih uvršča med deseterico najpogostejših, in sicer pri grožnjah, zatajitvah in nasilju v družini. Kot so pojasnili, lahko predvsem prvo in zadnje kažeta na povečana trenja v medosebnih odnosih.

Vedno več kriminala novih oblik

Strokovnjaki s področja kriminologije po vsem svetu ocenjujejo, da je zaradi trenutnih izrednih razmer prišlo do sprememb v obsegu in strukturi kriminalitete. Krizo javnega zdravja in njene gospodarske posledice so poleg posameznikov spretno izkoristile tudi organizirane kriminalne združbe in svoje delovanje prilagodile novim okoliščinam. Vedno več je informacij o kriminalnih mrežah, ki krepijo svoje delovanje na področju kibernetskega kriminala, trgovine z ljudi in korupcije v javnem sektorju.

Med najbolj izpostavljenimi področji so kibernetska kriminaliteta, nezakonita dobava ponarejenega in neustreznega blaga in različne vrste goljufij ter prevar, ki so pogosto povezane s premoženjsko in gospodarsko kriminaliteto.

Fotografije so simbolične. (Pixabay)