Hitro izginjajoči gozdovi ogrožajo obstoj Zemlje, kot jo poznamo

Nevladna organizacija Svetovni sklad za naravo (WWF) je opozorila, da je svet z izsekavanjem gozdov v obdobju od 2004 do 2017 na območjih velikih žarišč izgubil 43 milijonov hektarjev gozdov. Gre za površino, ki je večja celo od Nemčije.

V dobrem desetletju izgubljeni gozdovi v velikosti Nemčije

Velike površine gozda se vsako leto posekajo zaradi pridobitve površin za intenzivno kmetijstvo. S tem svet izgublja območja, ki so ključna za ohranjane biotske pestrosti. Gozdovi so tudi pomemben hranilnik ogljikovega dioksida, saj posrkajo okoli tretjino ogljikovega dioksida, ki ga letno proizvede človek.

Foto: dailysabah.com

29 območjih obsežnega izsekavanja v Južni Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji je prispevalo k več kot polovici celotne izgube gozda. Najbolj prizadete regije so Amazonija in Cerrado v Braziliji, Amazonija v Boliviji, pa območja v Paragvaju, Argentini, na Madagaskarju ter na Sumatri in Borneu v Indoneziji in Maleziji.

V brazilskem Cerradu, ki je dom petim odstotkom živalskih in rastlinskih vrst na planetu, območje izsekavajo za pridelavo soje in rejo živine. V obdobju 2004-2017 je bilo tam izgubljenega 32,8 odstotka pogozdenega območja.

V lanskem letu je v Amazoniji krčenje gozdov lani doseglo najvišjo raven od leta 2008. Med avgustom 2019 in julijem 2020 je bilo posekanih 11.088 kvadratnih kilometrov pragozda. Vsak dan je tako izginilo za 4349 nogometnih igrišč gozda.

Večja verjetnost izbruha bolezni

"Nasloviti moramo pretirano potrošnjo in večji pomen pripisati zdravju in naravi namesto trenutnega poudarka na gospodarski rasti in finančnih dobičkih za vsako ceno," je ocenila Fran Raymond Price, vodilna za področje gozdov pri WWF International. "To je v interesu človeštva," je podčrtala in izpostavila, da je v tropskih gozdnih regijah, v katerih prihaja do velikih sprememb rabe tal, večja tudi verjetnost izbruha bolezni.

Izogibajmo se izdelkom povezanim z deforestacijo

Poročilo WWF ne apelira le na vlade, naj ohranjajo biotsko pestra območja in zavarujejo pravice domorodnih ljudstev, pač pa tudi na državljane, naj se izogibajo izdelkom, povezanim z deforestacijo, kot so tam pridelano meso ter izdelki iz soje in palmovega olja. Palmovo olje je sicer prisotno v številnih živilskih proizvodih, od kruha in margarine pa do sladoleda in mlečne čokolade, ter tudi v številnih kozmetičnih izdelkih in kot sestavni del biogoriv.

Naša ključna naloga v 21. stoletju bo ustvariti premirje z naravo

Zdravstvena kriza je povzročila, da so se okoljska in podnebna vprašanja umaknila na stranski tir, a podnebni problemi ostajajo in nas opominjajo na to, da je potrebno spremeniti naše navade. V tej zdravstveni krizi je potrebno najti tudi zdravilo za okolje, je decembra opozoril tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

»Človeštvo bije bitko z naravo, kakršne v zgodovini ni še nikoli. Naše vedenje je samomorilsko. Narava nam že vrača udarce – in vse močnejša in vse bolj razjarjena je. Biotska raznovrstnost izginja, milijonu vrst grozi izginotje. Celotni ekosistemi izginjajo pred našimi očmi. Dejavnosti ljudi so razlog, da drvimo v kaos. A obenem smo tudi ljudje tisti, ki lahko ta kaos preprečimo," je opozoril in dodal: "Naša ključna naloga v 21. stoletju bo ustvariti premirje z naravo. To mora biti prioriteta za vsakogar, kjerkoli."

Foto: Pixabay