https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

LOKALNO

V Pomurju zaenkrat še niso zaznali primera ptičje gripe

20.01.2021 ob 6:00  

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja, da so že v lanskem letu tudi v Sloveniji zaznali pojav aviarne influence ali tako imenovane ptičje gripe. Še posebej pomembno je, da so rejci perutnine pozorni na znake bolezni in njeno zgodnje odkrivanje, opozarja direktor Veterinarske postaje Lendava mag. Ivan Zver, dr. vet. med.

 

Konec lanskega leta je bila v Sloveniji znova zaznana ptičja gripa, ko so na območju Pirana opazili pogin labodov. Takrat je stroka znova začela intenzivno opozarjati rejce k spoštovanju ukrepov za preprečevanje širjenja aviarne influence. Kaj sploh je ptičja gripa? »Ptičja gripa je virusna bolezen, ki jo povzroča več vrst virusa tipa A. Nekateri tipi so zelo patogeni, drugi manj. Pri tistih bolj patogenih pride do pogina perutnine tako vodne kot domače. Včasih pogine celo sto procentov vseh živali, odvisno od tega, kako je virus virulenten. Pri nizko virulentnih virusih pa se opažajo samo kakšne spremembe na primer zmanjšanje ješčnosti ali nesnosti, drugih kliničnih znakov pa ni, tako da bolezen praktično mine, brez da bi sploh opazili, da je žival zbolela. V Sloveniji so se včasih pojavljali tipi virusa, ki so bili zelo patogeni. Letos pa so primeri, ki so potrjeni pri nas, nizko patogeni in so se pojavljali samo pri labodih. Za zdaj torej še ni podatkov, da bi bila prizadeta kakšna domača reja,« pojasnjuje Zver.

Tako kot virus pri človeku, se le-ta hitro širi tudi med perutnino. Da bi rejci zavarovali svojo perjad, morajo poleg varnostnih ukrepov poznati predvsem prve znake bolezni.

»Prvi primeri v Sloveniji so bili ugotovljeni prejšnjo pomlad, decembra lanskega leta pa je država uvedla posebne ukrepe za preprečevanje širjenja tega virusa. Ti ukrepi bodo v veljavi do preklica. Klinični znaki, ki jih opazijo rejci pri perutnini, so po navadi nenormalno obnašanje, nenormalno oglašanje, lahko se pojavi povečani izcedek iz nosu, kašljanje in kihanje, zelena do bela driska, lahko pa se pojavijo tudi živčni znaki, ki se kažejo tako, da obsedijo, se težko premikajo, njihovo perje je nasršeno, peruti so povešene, rejci lahko opazijo pomodrelo kožo na nogah in glavi. Prva znaka, ki ju opažamo pri okuženi perutnini, pa sta največ krat prenehanje ješčnosti perutnine in ne nesejo več jajc.«

Biovarnostni ukrepi

Kot nam je povedal sogovornik, je država ob zaznavi virusa ptičje gripe pri nas uvedla posebne biovarnostne ukrepe, ki pomagajo pri preprečevanju širjenja bolezni iz divje perjadi na domačo perutnino. Pomemben pa je tudi kontakt oskrbnika, saj nenamerno tudi ta lahko virus prinese med svojo perutnino.

»Bolezen se v glavnem prenaša s kontaktom. To je lahko kontakt med divjimi pticami na domačo perutnino. Prenašajo jo vse ptice, tudi najmanjše, kot je recimo vrabec, največ krat pa jo prenašajo vodne ptice kot so gosi, race, labodi, galebi in čigre. Poleg tega direktnega kontakta je lahko prenos tudi preko hrane in vode. Na primer okuženo hrano in vodo lahko nevede prenaša tudi sam rejec, zato je pomembno, da dokler trajajo ti ukrepi in je virus še prisoten, naj se rejci izogibajo prehajanja dvorišč drug drugega, ker se bolezen prenaša tudi z nastiljo, z obleko in čevlji, pa tudi s priborom kot je posoda. Domačo perutnino je torej potrebno na vsak način zaščititi.

Zato je zelo pomembno, da v obdobju trajajočih ukrepov, mora biti perutnina v zaprtih prostorih. Če pa že ni v čisto zaprtih prostorih, morajo biti ti vsaj ograjeni ali zaščiteni z mrežo, da divje ptice nimajo dostopa. To so tako imenovani biovarnostni ukrepi, ki morajo biti v tem času zagotovljeni. Med te spadajo tudi, da sta hrana in voda v zaprtem prostoru, zunaj se v tem času hrane ne pušča ali nastavlja, ker je to magnet za divje ptice, ki privede do kontakta in širjenja bolezni. Naslednji ukrep je zagotavljanje razkuževanja in higiene rok oskrbovalca. Pred vhodom v prostor, kjer je perjad, mora biti postavljena razkuževalna bariera z aktivnim razkužilom, kjer si oskrbovalec razkuži obutev, da v prostor potencialno ne prinese virusa. Svetuje se, da bi na vsakem dvorišču perutnino oskrbovala vedno samo ena oseba, ki se pred vstopom v prostor preobleče, za slučaj, če je obleka okužena,« razloži direktor Veterinarske postaje Lendava.

Čeprav so v tem obdobju po Sloveniji že zaznali okužbe, pa mag. Ivan Zver, dr. vet. med., pravi, da: »V Pomurju za zdaj še nismo zaznali primera okužene reje.«

Virus je tako lahko zelo nevaren za ptice in domačo perjad, kako pa je s prenosom na človeka?

»V tem obdobju je za zdaj sreča ta, da se virus na ljudi ne prenaša, saj ne gre za tip virusa H5N1. Ta hip zaznavamo tip H5N8, ki pa za ljudi ni nevaren.«

Spoštovanje ukrepov proti širjenju ptičje gripe je tako ključno, da rejci zavarujejo svojo domačo perjad. Tudi veterinarji so pri tem pomemben vir informacij in ozaveščanja. Kot pa ugotavljajo inšpekcijski nadzori, se rejci še vedno povsem ne držijo biovarnostnih ukrepov.

»Kljub temu da rejce opozarjamo, da naj ukrepe upoštevajo, zaznavamo, da jih v praksi upoštevajo redki. Kot je ugotovila veterinarska inšpekcija, kljub opozorilom k upoštevanju ukrepov, teh še vedno ne spoštujejo, zato so že sledile kazni. Je pa res tudi to, da ima malokdo takšne pogoje v kmečki reji, da bi te ukrepe lahko upošteval. Tudi dvoriščne reje so do nadaljnjega v bistvu prepovedane,« pove direktor Veterinarske postaje Lendava in dodaja, da vsi, ki pri svoji perutnini in drugih pticah opazijo kakršno koli spremembo, naj nemudoma obvestijo svojega veterinarja. S tem bo virus tudi omejen in sezona gripe čim prej končana.

    Fotogalerija