Pomurski vodovodni sistem B kmalu v gradnjo

Denar za gradnjo druge etape pomurskega vodovoda sistema B je v celoti zagotovljen, saj je ministrstvo za okolje sprejelo sklep, da bo manjkajoči del sredstev zagotovilo iz sklada za vode. Projektno vlogo so oddali že pred novim letom, župani in prebivalci prekmurskih občin pa pričakujejo čim prejšnji začetek gradnje.

S projektom, ki je nadaljevanje prvega dela pomurskega vodovodnega sistema, bodo 38.000 prebivalcem izboljšali oskrbo s pitno vodo, 4800 ljudi pa bo zdravo pitno vodo dobilo prvič.

Kot je za STA povedal župan občine Rogašovci Edvard Mihalič, ki je nosilec projekta, so tega sicer spremenili, saj načrtovane vodarne kot tretjega sklopa projekta v Murski Soboti ne bo. "Zato smo projektno vlogo dopolnili, vendar je vodnih virov za oskrbo dovolj, da bo neoporečna voda pritekla tudi v naše goričke občine in novi vir ob vodarni ni potreben," pravi Mihalič.

V projektu je bila namreč načrtovana tako ureditev vodnih virov v soboški Fazaneriji kot gradnja vodarne na območju nekdanje Vrtnarije. V tem objektu so bili predvideni tudi novi poslovni prostori javnega podjetja Vodovod sistema B.

Po nekaterih razlagah bi lahko vodarno gradili na podlagi veljavnega občinskega prostorskega načrta, po drugih pa bi morali za ureditev območja sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. Vendar so se svetniki soboške občine nekaterih strank uprli gradnji na tem območju ter odločanje o tem bojkotirali, tako da mestni svet pri tej točki ni bil sklepčen.

Zato so, kot pravi Mihalič, v vlogo zapisali, da bodo vodarno gradili v novi finančni perspektivi in na drugem mestu. Kot možnost se že nekaj časa omenjajo vodni viri Črnske meje v občini Tišina ter Hraščice in Dokležovje v občini Beltinci. Vendar bi morali za to, kot pojasnjujejo na Vodovodu Sistema B, spreminjati prostorske načrte v teh občinah.

Tako bodo za zdaj le kupili le naprave za krmiljenje vodovodnega sistema v Murski Soboti, ker bodo po dograditvi sistema v novem upravljali 120 objektov namesto sedanjih 80. Ker vodarne ne bo, bodo namesto ultrazvočne dezinfekcije vode, kot je bilo predvideno, vodo le klorirali.

Za prva dva sklopa, gradnjo omrežja na ravninskem in goričkem delu, so se na razpis za gradnjo prijavili Pomgrad iz Murske Sobote ter IMP in Teleg-M iz Ljubljane, izvajalec naj bi bil izbran v dveh tednih.

Predvidena vrednost projekta z vodarno je ocenjena na dobrih 35 milijonov evrov, od tega bo evropski kohezijski sklad prispeval 23,3 milijona, državni proračun in sklad za vode po dobre štiri milijone, občinski proračuni 12 občin pri projektu pa 3,6 milijona evrov. Brez vodarne bo skupna vrednost manjša za okoli štiri milijone evrov.