V nedeljo se pričakuje prva pošiljka cepiv proizvajalca AstraZeneca

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali Neda Hudopisk, dr. med., predstojnica Območne enote NIJZ Ravne na Koroškem, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman in dr. Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.

Najnovejši podatki o stanju bolezni covid-19 še niso dostopni, razlog naj bi bile tehnične težave na NIJZ.

Epidemiološki potek regije Koroške

Neda Hudopisk, dr. med., predstojnica Območne enote NIJZ Ravne na Koroškem je pripravila predstavitev poteka epidemije na Koroškem. Povedala je, da je Koroška tako majhna, da hitro pride do premikov gor ali navzdol glede okužb. Domovi za starejše na Koroškem so trenutno v mirovanju glede okužb. Okužba najhitreje kroži znotraj družin, sicer pa je tudi to tako kot v večini drugih regij. S cepljenjem so začeli 27. decembra, držijo se strategije, ki jo je predpisala vlada. Cepljenih je okrog 2 odstotka reije, bolezen pa je prebolelo okrog 12 odstotkov vseh Korošcev. Hudopisnikova je poudarila pomen hitrega testiranja, tudi testiranja šolnikov. 

O cepivih in cepljenju je govoril dr. Štrukelj

Dr. Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani je povedal več o cepvih in cepljenju. Včeraj je bilo v tretji fazi testiranja cepiv dvajset cepiv, od teh je osem cepiv, ki imajo že odobrena delna dovoljena, dve pa popolno dovoljenje. Čeprav imajo cepiva delno dovoljenje, to pomeni, da so že v uporabi in se jih še naprej spremlja dodatno leto pri njihovem delovanju. Štiri cepiva so že umaknili iz razvoja. Cepivo Moderne je začela s klinično študijo za mladostnike od 12 do 18 let. V nedeljo se pričakuje prva pošiljka cepiv AstraZenece v Sloveniji. Gre za DNA cepivo in in se kaže kot 70-odstotno učinkovito. Glede na vse dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost, je to zelo dobro učinkovito cepivo. Slovenija je ob tem ubrala strategijo, da bo cepivo prišlo do posameznikov, ki ne morejo priti do cepiva. To pomeni, da bodo lahko cepljeni tudi vsi nepokretni. To cepivo je zelo podobno cepivu Sputnik V, ki so ga razvili Rusi. Družba,ki razvija cepivo Sputnik V, je že zaprosila za dovoljenje za registracijo tega cepiva. V registraciji so še druga cepiva. Zelo pomembno je, kje so bila narejena klinična testiranja določenega cepiva. To namreč kaže, kako učinkovita so glede na mutacije virusa, ki krožijo po svetu. Trenutno se bojijo nove mutacije virusa, a so te mutacije še obvladljive s temi cepivi, ki jih imamo na voljo. Štrukelj je povedal, da cepljen človek z dvema dozama lahko še vedno zboli za covidom, vendar je to malo verjetno. To pomeni, da tak bolnik nima zadosti protiteles. Po prvem odmerku zaščita ni sto odstotna, zato lahko posameznik prav tako zboli. Po cepljenju naj bi bila zaščita daljša kot so predvidevali. Praktično se odsvetuje cepljenje dveh različnih doz z dvema različnima cepivoma. Obetajo tudi zdravila, ki so v razvoju. Razvijajo se hitri testi, kjer bo odvzet vzorec sline, ti bodo primerni za mladostnike. Najbolj zanesljivi pa ostajajo PCR testi. 

Drugi odmerek cepiv je bolj intenziven in je več neželenih učinkov, to so simptomi, ki so enaki prebolevanju covida, ti pa izvenijo v roku 48 ur. Ti simptomi pomenijo, da telo tvori veliko protiteles. Kar se tiče cepiva AstraZenecinega cepiva pa je to zelo učinkovito in zato so priporočili ta način cepljenja, če se bo izkazalo, da cepivo ni tako učinkovito, pa bo res namenjeno mlajši populaciji. Svoje cepivo razvija tudi Slovenija, kjer naj bi se cepivo apliciralo preko nosne sluznice. Težava je predvsem časovnica. 

"Kot znanstvenik ne morem podpreti ideje čredne imunosti," je povedal Rozman

Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman je predstavil situacijo v bolnišnici Golnik. Tam normalno oskrbujejo bolnike, torej se čuti rahel upad bolnikov. Pojavnost virusa je še visoka, zato covid oddelkov še ne morejo zapirati. Želijo si, da bi se odprla vrata za druge bolnike, ki potrebujejo zdravljenje in ne samo covid bolnike. Za to je potrebno omejiti virus. Zlepa se ta nova realnost ne bo zaključila, je povedal Rozman. Vendar gre za tek na dolge proge, je dodal. Sam osebno ne more podpreti ideje, da bi ukrepe umaknili in pridobili čredno imunost, saj bi bile bolnišnice prenatrpane. Začasno čredno imunost lahko dosežemo samo s cepivi, je dodal. Težava pa je, da cepiva prihajajo prepočasi. Edina pomoč tukaj so ukrepi, ki jih moramo upoštevati. S tem virusom se bomo ukvarjali še več let, saj gre za virus, ki zelo hitro mutira, je povedal Rozman. Trenutno imamo tri variante tega virusa, britanska se hitreje širi in lahko pomagajo cepiva, ostali dve varianti pa sta bolj zaskrbljujoči. Število virusa se mora zmanjšati, zato se mora število potovanj zmanjšati, da se omeji vnos novih variant, je prepričan Rozman. Rabimo strateško razmišljanje in dolgoročni plan, je povedal Rozman. Najti je potrebno pameten način.

Tudi Rozman se strinja, da so PCR testi bolj zanesljivi kot hitri antigenski testi, ki so relativno zanesljivi, ne pa absolutno zanesljivi. Hitri testi so pomembni, ko je okužb veliko, ko jih bo manj pa se bodo vrnili na testiranje s PCR testi za vse. Bolniki v bolnišnici Golnik so pretežno starejši, najmlajši bolnik pa je star 35 let, ki prej ni imel težav. Ko bo manj bolnikov s covid, se bodo odpirali drugi oddelki. Slovenska epidemiološka krivulja je unikatna, je povedal Rozman, zakaj je tako, pravi, da se bo v to moral vključiti širok krog strokovnjakov, da se bo to nekako normaliziralo. Kot družba lahko omogočimo sproščanje ukrepov, na osebni ravni moramo biti disciplinirani, tako si bomo lahko dovolili bolj sproščeno življenje.