Praznujemo dan zaljubljencev ali valentinovo

Na dan sv. Valentina praznujemo valentinovo, v zadnjih desetletjih pa je to tudi pri nas postal dan zaljubljencev, ki smo ga tako kot marsikaj drugega, uvozili iz Združenih držav. Čeprav ne gre za tradicionalen slovenski praznik, pa smo ga Slovenci že posvojili z določenimi tradicijami, predvsem tistimi, ki so naklonjene potrošništvu.

14. februar je postal dan zaljubljencev

Malo ljudi v Sloveniji valentinovo obravnava kot praznik, saj je to le eden izmed običajev, ki smo ga, kot skoraj vse druge države v Evropi, posvojili od Američanov, podobno kot noč čarovnic in črni petek.

V Ameriki je valentinovo po tradiciji edini dan, ko ženska lahko zaprosi moškega, čeprav se mnogo krat zgodi kar tradicionalna zaroka, vendar prav na ta dan. Valentinovega pa ne praznujejo samo zaljubljenci in pari, namenjen je izkazovanju ljubezni tako med prijatelji, družinskimi člani kot seveda tudi zaljubljenci, skratka vsemi, ki se imajo radi. Gre tudi za dan, ko radi poklonimo-in tudi sprejmemo-kakšno majhno pozornost. To so običajno bombonjere, rože, voščilnice in druge drobne pozornosti.

Valentinova legenda

Ste se kdaj vprašali, kako je sploh prišlo do valentinovega? Legenda pravi tako: začelo se je v 3. stoletju, ko je cesar Klavdij II. prepovedal poroke, zaroke in kot kaznivo dejanje navedel poljubljanje in objemanje. Zakaj? Zato, da so vojaki sledili ukazom in da jih ženske ne bi zavajale. Tukaj je vskočil krščanski duhovnik Valentin in začel skrivaj poročati mlade vojake. Valentina je Cesar kasneje zaprl v ječo, kjer je spoznal ječarjevo hčer, se zaljubil in ji na dan usmrtitve z barvo, iztisnjeno iz vijolic, napisal ljubezenski sonet.

Valentin je torej zaradi svojega žrtvovanja dobil svoj dan – 14. februar. Ta kratka ljubezen je za zaljubljence po svetu navdih za izkazovanje ljubezni.

Krščanska legenda o sv. Valentinu ni čisto takšna, Valentin pa velja za zavetnika mladine, popotnikov in čebelarjev. V zavetje za zdravje naj bi se mu priporočali predvsem božjastni bolniki.

Valentinovo ali Gregorjevo?

V Sloveniji imamo za valentinovo rek: Sv. Valentin ima ključ do korenin. Gre za staro pogansko navado, ko so naši predniki začeli ob prvi priložnosti v drugi polovici februarja pripravljati zemljo za rahljanje in setev. Valentinovo torej ni le oltar, ob katerem obnavljamo svojo ljubezen do partnerja in bližnjih, je tudi simbol nove rasti, plodnosti in življenja. Potem je že prav v tem času pomisliti na čudežni ključ, ki nas spomni na pozitivno držo, pomlad in obilje, ki prihajajo.

Slovenski ekvivalent valentinovemu velja 12. marec, ko praznujemo Gregorjevo, ko se ptički ženijo. Tudi Gregorjevo, ko god praznuje Gregor, velja za praznik pomladi in prebujanja narave. Ne glede na to ali ste bolj pristaž valentinovega ali gregorjevega, lepo je imeti kar dva dni v letu, ko se bolj posvetimo bližnjim in jim vsaj takrat izkažemo dodatno pozornost.

Foto: Pixabay