Na Kmetiji Vrabelj so v pustnem času pripravili približno 3000 domačih krofov

Pustni čas se začne na »debeli« četrtek in konča s pustnim torkom. Slovenci imamo dolgo tradicijo in s tem povezane šege in navade, ki jih praznujemo ob tem času. In kaj je poleg pustnih mask in kostumov prva stvar, na katero pomislite? Morda pustni krof?

Krofi naj bi v naše kraje prišli v prvi polovici 19. stoletja iz dunajskega dvora. Tam naj bi jih pripravljala kuharica, katere priimek je bil Kropf. Seveda tisti krofi niso bili takšni, kot jih poznamo danes. Najbolj tradicionalen krof je tisti, ki ima polnilo marelične marmelade, danes pa je mogoče dobiti krofe različnih oblik-od tistih, ki smo jih spoznali v ameriških policijskih filmih, pa do moderne različice, ki je nekakšna mešanica s kremšnito in princesko.

Letošnji pustni čas bo prav gotovo drugačen od tistih, ki smo jih navajeni iz prejšnjih let. Odpovedana so tradicionalna pustovanja, prepovedano je zbiranje in druženje zaradi epidemije. Kar pa si vseeno lahko privoščimo v letošnjem pustnem času, pa so pustni krofi. Na Kmetiji Vrabelj iz Mote pri Ljutomeru vsako leto v tem času izjemoma pripravljajo tudi krofe. » Pustne krofe začnemo prodajati takoj prvi vikend v mesecu februarju. Narejene količine so za vsak dan prodaje odvisne od naročil. Vedno se prej zberejo naročila, šele potem se odločimo za količine. Na primer lani smo jih za pustni torek pripravili nekje 2000 komadov, čez 1800 je bilo naročenih, ostali pa so bili narejeni na rezervo. V treh vikendih in na pustni torek smo jih skupaj ocvrli malo več kot 4000 komadov,« nam je povedal Dejan Vrabelj.

 Foto: arhiv pomurec.com

Prvi krofi že v začetku februarja

Ker se v tem času povpraševanje po krofih prične že v začetku meseca, se tudi pri njih priprave na ta čas začno hitro. »Priprava na pustni čas se pri nas praktično prične takoj z mesecem februarjem ali še kakšen dan prej. Pošiljati začnemo ponudbe za krofe in že zbirati naročila. Stalna praksa je sedaj že, da damo tudi reklamo na lokalni radio. Letos predvidevamo, da bomo prodali manj krofov, ker jih tudi tako pogosto ne cvremo. Prodajali jih bomo le 2 nedelji in na pustni torek. To pa iz razloga, ker smo jih prejšnja leta pripravili največ za gostilne in kafiče, ki so jih ponujali svojim gostom ob kavi, te so pa letos v večini zaprte. Vseeno pa pričakujemo, da jih bomo pripravili nekje med 2500 in 3000 komadov, od tega samo za pust kakšnih 1000 komadov. Za to količino bomo porabili okoli 200 kg moke, 30 kilogramov marmelade, 2000 komadov domačih jajc, okoli 100 litrov mleka, 100 litrov olja za cvrtje, 10 litrov ruma, sladkor, sol, kvas, pecilni prašek in še kakšno skrivno sestavino domačega recepta,« doda Vrabelj. Na letošnjo prodajo krofov v Pomurju pa vplivale tudi počitnice, ki jih imajo pomurski otroci ravno v tem času.

Na Kmetiji Vrabelj vedno pripravljajo krofe po receptu njihove mame, nam je zaupal Dejan Vrabelj in dodal: »Naši krofi so tradicionalni, pripravljeni po enem in istem receptu, kot je bilo prej omenjeno, polnjeni z marelično marmelado. Včasih pa tako nam kot tudi strankam zadiši kak drug okus polnila – najpogosteje je to borovničeva marmelada ali pa čokoladno polnilo za otroke (nutela seveda).«

 Foto: arhiv pomurec.com

In prav čokoladni krofi so tisti, ki so iz leta v leto bolj priljubljeni tudi pri nas. A klasični krof z marmeladnim polnilom ostaja številka ena tako v Sloveniji kot tudi Pomurju.

V letu epidemije smo tudi Slovenci postali bolj pozorni na lokalno pridelano hrano in izdelke domačih kmetov in pridelovalcev. Marsikatera gospodinja pa se bo letos prvič sama lotila priprave krofov, prav tako pa-po anketah in prodaji kuharskih knjig sodeč-smo Slovenci leto epidemije postali pravi kuharski mojstri, ki smo zares iskali domače proizvode.

 Foto: Krofi Kmetije Vrabelj 

Povpraševanje po lokalnih proizvodih se veča tudi v Pomurju

Tudi na Kmetiji Vrabelj opažajo povpraševanje po lokalnih proizvodih: »Kot lokalni ponudnik, ki se ukvarja s proizvodnjo domačih kokošjih jajc, testenin, peko kruha v krušni peči in še kaj opažamo, da smo se Pomurci pričeli malo bolj ozaveščati, kaj pomeni domači proizvod. Da je to le tisto, ki je zraslo na naših pomurskih poljih, bilo pridelano ali predelano na domačih kmetijah, da so izdelki kakovostni, sveži, okusnejši. Kupec ve oziroma se zaveda, da je kupil kvaliteten in ne nazadnje zdrav proizvod. Kajti v lokalnih izdelkih ne bomo našli nekih prehranskih dopolnil, ojačevalcev okusa, umetnih arom in tako dalje. Izdelek je pristen, domač in ima vsa naravna svojstva. Lahko bi tudi rekli, da nam je Pomurcem tako ali tako poznano, kako naj domači izdelek izgleda ter kakšen okus in aromo mora imeti, kajti le smo bolj podeželski tip naroda, mesta so majhna; vsak iz mesta pa ima kake korenine tudi na vasi. Letos pa še posebej opažamo, da ko smo bolj omejeni na svoj kraj, smo vsi pričeli razmišljati drugače in iskati ponudnike, ki so nam blizu. Tudi mi kot proizvajalec smo se bolj povezali z lokalnimi kmetijami, ki imajo lastne prodajalne, ki sedaj tržijo še naše izdelke, več naših izdelkov gre na prodajalne police ostalih lokalnih trgovin. Zaradi situacije same se je spremenila struktura prodaje, kupci imajo najraje, ko jim lahko dostavimo blago na njihov naslov,« nam še zaupa Dejan Vrabelj.

Torej tudi krof ni enak krofu, ne samo zaradi polnila, temveč tudi vseh sestavin, ki jih vsebuje. A ne glede na to, koliko ste jih pojedli v tem pustem času, privoščite si kakšnega še danes, saj se z jutrišnjim dnem po tradiciji prične 40 dnevni post.

Naslovna fotografija: Kmetija Vrabelj