Komisarka: Pomanjkljivosti šolanja na daljavo je treba odpraviti

Na mednarodni znanstveni konferenci Alma Mater Europaea v Mariboru, ki naslavlja izzive digitalizacije, zdravstva in izzive prihodnosti, je v petek kot gostja nastopila evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Mariya Gabriel. Izpostavila je evropske ukrepe za spopadanje z izzivi digitalizacije in izobraževanja na daljavo.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Mariya Gabriel je na izpostavila pomen digitalne transformacije na vseh področjih naših življenj. Še posebej je izpostavila pomen digitalizacije na področju znanosti, izobraževanja in kulture. “Digitalne tehnologije so pripomogle, da se je študijski proces v času krize in kljub njej nadaljeval”, je v svojem govoru dejala evropska komisarka. “A vendarle je kriza razgalila tudi pomanjkljivosti digitalnega učnega procesa in izpostavila nujo, da se te pomanjkljivosti odpravijo.” Jasno je, da potrebujemo trajnostne in vključujoče rešitve digitalnega izobraževanja za vse, tudi za prikrajšanje učence, dijake in študente. Pri pa tem je pomembno, da povečamo vlaganja v povezanost, opremo, osvajanje digitalnih spretnosti in sposobnosti, inštruiranje, kakovostne vsebine in digitalno pedagogiko”. Da digitalizacija ni več izbira, temveč nuja, je na konferenci, ki bo trajala vse do 19. marca, poudaril tudi predsednik države Borut Pahor.

Komisarka Gabrielova je predstavila nov evropski akcijski načrt, ki naslavlja potrebe izzivov digitalizacije in nudi ambiciozen načrt ukrepov za prihodnost. Evropska komisija je s tem namenom ustanovila evropsko vozlišče za digitalno izobraževanje, ki bo sestavljeno iz mreže nacionalnih svetovalnih služb za digitalno izobraževanje. Kot del ukrepov za prihodnost digitalnega izobraževanja, je komisarka izpostavila še pomen povezovanja na področju visokega šolstva in visokošolskih ustanov, kakršno je Evropsko digitalno univerzitetno mesto (Eduyct) in druge visokošolske evropske povezave. “Potrebno je promovirati in spodbujati tudi digitalno pismenost in pomagati ljudem dvigniti digitalno znanje iz osnovne na višjo raven,” še pravi Gabrielova.

Predsednik države Borut Pahor je poudaril, da je pandemija prinesla nesluteno pospešitev digitalizacije ter razvoja novih tehnologij in načinov zato “digitalizacija ni več izbira, digitalizacije je nuja”, je dejal predsednik Pahor in poudaril, da je pri digitalni transformacije človeške družbe je tako treba najti neko pravo ravnovesje med tehnološkim in družbenim razvojem. “Osebno sem prepričan, da bosta na koncu za zmago nad virusom zaslužni znanost in človečnost.” Pahor je poudaril še pomen avtonomnosti univerz. “Samo avtonomna univerza je lahko prostor znanstvenega udejstvovanja, kritične družbene razprave in intelektualnega razvoja. Zaradi svojih posebnosti mora univerzitetno okolje spodbujati upor duh, kritično mišljenje in znanstveno svobodo. Družba, z njo pa politika, morata ob upoštevanju tradicije akademske avtonomije, ceniti, ohranjati in krepiti samostojno in neodvisno znanstveno in pedagoško delo ter raziskovalno odločnost”

Foto: Alma Mater Europaea - Evropski center, Maribor

Konferenco z naslovom Za človeka gre – digitalna transformacija v znanosti, izobraževanju in umetnosti je slavnostno odprl predsednik Alma Mater Europaea, prof. dr. Ludvik Toplak. Na uvodnem delu konference so nastopili še državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Mitja Slavinec, predstojnik Klinike za kardiokirurgijo v Salzburgu in častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu prof. dr. Felix Unger, predsednik SAZU in prof. dr. Peter Štih.

Pri iskanju odgovorov na izzive, ki jih je zadal Covid19, je evropska komisarka posebej izpostavila, da je v nastajanju nova vseevropska platforma za izobraževanje in raziskave. Platforma, ki bo v enotnem digitalnem oblaku povezovala raziskovalce, profesorje in študente ter druge deležnike na področju izobraževanja in znanosti. Raziskovanje digitalnih tehnologij postaja podlaga za iskanje rešitev na področju zdravja, managementa, okolja, tehnološkega razvoja, socialne blaginje, humanistike, in iskanja vpliva, ki ga ima digitalna tehnologija na človeštvo.