Svetina: »Rokohitrske rešitve lahko ogrozijo pravico do čiste pitne vode!«

Voda je pomembna za preživetje, zato je bistvenega pomena, kako je opredeljen in zagotovljen dostop do nje. Ker je jasno, da je količina pitne vode povsod po svetu omejena, je voda pomembna ekonomska dobrina, čedalje bolj pa se krepijo misli in ideje, da voda ne bil bila več javna, pač pa tržna dobrina.

Pomen vode je še toliko večji, saj je čista pitna voda človekova pravica. Za njen razvoj je ključno vlogo pomenila Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov o človekovi pravici do vode in sanitarij iz leta 2010. Vendar pa zgolj sprejetje resolucije še ne zagotavlja dostopa do vode vsem. Za to je nujen sprejem ustrezne zakonodaje v posameznih državah ter nato tudi njeno dejansko izvajanje.

V Sloveniji smo pravico do pitne vode zapisali v Ustavo leta 2016, ko je bil dodan 70.a člen in izrecno priznana človekova pravica do pitne vode. Sicer je bilo že pred tem možno izpeljati omenjeno pravico iz ustavnih pravic do življenja, dostojanstva in zdravega življenjskega okolja ter posameznih mednarodnih pogodb, ki se pri nas uporabljajo neposredno, tukaj omenjamo le Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah.

»Z dopolnitvijo ustave smo pričakovali, do bo to predstavljalo le temelj doslednejšega izvajanja človekove pravice do čiste pitne vode ter da bo zapis v ustavo pristojne spodbudil k nujno potrebnim spremembam na zakonodajnem področju. Žal pa deklaratoren vpis v ustavo kot najvišji pravni akt ni dosegel zaželenih učinkov pri širjenju zavesti o pomenu pitne vode ter o nujno potrebnih spremembah zakonov in podzakonskih aktov. Nikakor ne moremo biti zadovoljni samo z vpisom pravice do pitne vode v ustavo, pač pa je s ciljem zaščite te pravice nujno takojšnje sprejetje vseh potrebnih predpisov, za kar se je sicer rok iztekel že maja 2018 in na kar smo pri Varuhu pristojne že večkrat opozorili,« opozorila ponavlja varuh Svetina.

Slovenija velja v Evropi za vodno bogatejšo državo, to pa terja še posebej preudarno upravljanje z vodami. K ohranjanju čiste in neoporečne pitne vode smo zavezani vsi, bistvena odgovornost za zavarovanje vodnih virov pa je na oblikovalcih politik in odločevalcih. »Spreminjanje Zakona o vodah in drugih okoljskih predpisov mora biti premišljeno, naravnano trajnostno, ob upoštevanju stroke in v dialogu z vsemi deležniki. Morebitne rokohitrske rešitve nas lahko kaj hitro zapeljejo v nasprotno smer, oskrba s pitno vodo bi lahko bila ogrožena, oddaljili se bomo od priznane človekove pravice do čiste pitne vode,« svoje misli na odgovorne naslavlja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Ne nazadnje nas k previdnemu ravnanju z vodami zavezuje tudi Agenda 2030 (Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030), ki je zavezujoča za vseh 193 članic Združenih narodov. Države članice so Agendo 2030 soglasno sprejele in med drugi soglasno izrazile odločenost, da bodo ukrepale proti pomanjkanju vode in njenemu onesnaževanju ter da bodo do leta 2030 kakovost vode izboljšale z zmanjšanim onesnaževanjem.

»Gre za človeka, za njegovo pravico, za njegovo življenje. Odgovorno ravnanje odločevalcev zahtevajo ustava in mednarodni akti. Naj bo današnji mednarodni dan voda opomin vsem pristojnim, da je voda najbolj dragocena dobrina, zato moramo v zvezi z njo sprejemati najodgovornejše rešitve, ki bodo zavarovale vodne vire ter prispevale h kakovosti pitne vode. Voda ni samoumevna in ni na razpolago v neomejenih količinah, zato je zelo hitro lahko ogrožena tudi človekova pravica do čiste pitne vode,« ob mednarodnem dnevu opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.