V Pomurju velik porast nasilja v družini

Na CSD Pomurje so organizirali tiskovno konferenco "Nasilje v družini – poziv k prijavam," na katerem so sodelovale Sandra Fekonja, direktorica CSD Pomurje, Saša Car, koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Pomurje, Janja Legen, strokovni vodja Varne hiša Pomurja in Vlasta Glavač, strokovni vodja Prvi pomurski materinski dom s svetovalnico Karitas.

Porast nasilja

Na Centru za socialno delo Pomurje ugotavljajo, da je epidemija globoko posegla tudi na področje nasilja v družini.

"Zlasti v tem zadnjem obdobju, od meseca oktobra in do danes beležimo občuten porast nasilja v družini, ki se odraža tako po pogostosti, kot tudi po sami intenziteti. Za mnoge žrtve je dom, ki naj bi sicer predstavljal neko toplino, veliko nevarnejši, kot se dozdeva na prvi pogled. Zavedamo se, da je prvi korak najtežji. Naš namen je, da nagovorimo in spodbudimo žrtve nasilja, da spregovorijo o nasilju, ki ga doživljajo. Hkrati želimo tudi podati informacijo, da se lahko vedno obrnejo na najbližji center za socialno delo, policijsko postajo ali nevladno organizacijo, kjer jim bomo pomagali," pove Sandra Fekonja, direktorica CSD Pomurje.

44-odstotni porast obravnave žrtev nasilja

Tudi Pomurje izstopa po porastu nasilja v družini, kar je zelo zaskrbljujoč podatek. "Če pogledamo statistiko v presečnem obdobju šestih mesecev, to je od 1. oktobra 2019, do 24. marca 2020 in v enakem časovnem obdobju torej od 1. oktobra 2020 in do danes, beležimo kar 44-odstotni porast obravnave žrtev nasilja. To je zelo zaskrbljujoč podatek. Čas je, da začnemo razmišljati in delovati drugače. Pokažimo storilcem, da njihovega vedenja ne podpiramo, ne obračajmo se stran in zavedajmo se, da je nasilje v družini vsakodnevna realnost mnogih naših prijateljic, hčerk, vnukinj, sosed, sodelavk in znank," izpostavi Fekonjeva. 

Žrtve nasilja se lahko obrnejo na katero koli izmed enot Centra za socialno delo Pomurje. Bodisi je to Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer ali Lendava. Kadar pa do neke nujne situacije pride izven poslovnega časa CSD-ja pa lahko žrtvi pomagajo in nudijo pomoč preko njihove interventne službe. "Zavedati se moramo, da je lahko marsikatera ženska v družini, žrtev nasilja. Zato je izjemno pomembno, poudarjati ničelno toleranco in res spodbujati, da žrtve nasilja o tem spregovorijo," pove Fekonjeva.

Za kaznivo dejanje nasilja v družini predpisana kazen zapora do petih let

"Potrebno je prijaviti vsako obliko nasilja. Samo prijavo lahko vloži vsakdo," pove Saša Car, ki je posebej izpostavila in opozorila, da pri nasilju nikoli ne gre za konflikt. "Nikoli ne gre za spor med dvema osebama, ne gre za neko dejanje, ki spada v intimni družinski krog, za zaprta vrata stanovanja ali hiše, ampak gre za kaznivo dejanje. Nasilje v družini je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Je tako hudo kaznivo dejanje, da je zanj predpisana zaporna kazen do petih let. Tudi o tem se premalo govori."

"Situacija, ki traja približno leto dni, nam je omejila življenjski prostor. Omejeno je gibanje, delovanje, zaprti smo v hišah, stanovanjih in ta naš vsakdan izolacije se kaže v povečanju nasilja v družini. Socialna izolacija, prostorska utesnjenost, stres in tudi negotovost, so prinesle poslabšanje socialnega stanja posameznika ali družine in to je en velik potencial in dejavnik, kateri vpliva na porast nasilja. Žrtve, se zaradi trenutnih okoliščin, v katerih so se znašle, ne morejo umakniti na varno, ker so s povzročiteljem zaprte ali v stanovanje ali hiše. Zato je toliko bolj pomembno, v kolikor zaznamo nasilje, ki se dogaja, da ga nemudoma tudi prijavimo," izpostavi Carova. 

Prijava lahko tudi anonimna

"Pri nasilju gre za nadzor nad drugo osebo, katero pa povzročitelj nekako učinkovito vzdržuje, prikriva. Navadno se začne s psihičnim nasiljem, katero potem napreduje na fizično, spolno, ekonomsko nasilje in tudi zanemarjanje. Pogosto je to nasilje skrito očem javnosti. Začne se neopazno, prikrito, vendar se vedno bolj stopnjuje. Kako to, da žrtve ne odidejo? Zavedati se moramo, da se počutijo manjvredne. Občutijo nemoč, strah, velikokrat so zraven prisotni otroci, ki pa še najbolj trpijo pri vsem tem. Mogoče se nasilje ne izvaja direktno na njih, ampak so posledično tudi oni žrtve nasilja. Za njih je to posebej travmatično," pove Janja Legen, strokovni vodja Varne hiša Pomurja, ki še pravi, da želijo žrtve spodbuditi, da se opogumijo in hitreje poiščejo pomoč.

"Žrtvam moramo dati vedeti, da niso one krive za dejanja nasilnežev. Prijava je lahko tudi anonimna. Vsem ženskam, ki doživljajo nasilje priporočamo, da se postavijo zase. Zaščitijo svoje otroke, poiščejo pomoč in spregovorijo o nasilju. Zavedati se morajo, da se situacija sama od sebe ne bo rešila. Strokovne institucije so tukaj za njih, da jim lahko pomagamo, da lažje rešijo svoje stiske in težave," pove Legenova.

Varna hiša je namreč namenjena ženskam z ali brez otrok, ki se morajo zaradi nasilja (psihično, fizično, spolno, ekonomsko) umakniti v varno okolje. V varni hiši lahko žrtev biva največ eno leto, v tem času pa ob pomoči svetovalk varne hiše in s sodelovanjem pristojnega centra za socialno delo ter s stanovalko, poiščejo najprimernejšo rešitev. 

"V materinskem domu smo v dobrih petih letih delovanja sprejeli 97 mamic in 87 otrok. Nekje skupaj 180 uporabnikov je v teh petih letih obiskalo naš program in se je vključijo v naše aktivnosti. Trenutno na obeh naših lokacijah materinskega doma biva 22 uporabnikov, zasedenih je vseh 10 sob," pove Vlasta Glavač, strokovni vodja Prvi pomurski materinski dom s svetovalnico Karitas.

Spomnimo, da je Škofijska Karitas Murska Sobota novembra 2015 sprejela odločitev, da začne izvajati program materinskega doma. Pomurski Materinski dom je začel s svojim delovanjem v začetku leta 2016 na lokaciji Sv. Jurij ob Ščavnici. Lansko leto v jeseni, pa je v Murski Soboti odprla svoja vrata nova enota Pomurskega materinskega doma.