Avtoimunska bolezen, ki nastane kot posledica preobčutljivosti na gluten

Na današnji dan, 16. maja, obeležujemo mednarodni dan celiakije

Celiakija je doživljenjska kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki nastane kot posledica preobčutljivosti na gluten. Če je še pred nekaj leti veljalo, da je celiakija relativno redka bolezen, so najnovejše statistične raziskave pokazale, da imata celiakijo 1 do 2 osebi na 100 ljudi. Kar predstavlja okrog 7 milijonov Evropejcev, kar pomeni, da bi v Sloveniji celiakijo lahko imelo okoli 20.000 ljudi.

Gluten je beljakovina, ki jo najpogosteje najdemo v pšenici, ržu in ječmenu. Gluten se nahaja tudi v piri, zdrobu, sladu in nekaterih drugih prehrambenih izdelkih. Vendar pa se glutenu ne da izogniti z enostavno izločitvijo zgoraj navedenih glutenskih žit in izdelkom iz njih. Gluten se namreč ne nahaja le kot sestavina živil, temveč je še pogosteje prisoten kot onesnaževalec. Kar v praksi pomeni, da so ljudem z omenjeno boleznijo, prepovedane vse običajne moke, zdrobi, in ostali izdelki iz njih, četudi so proizvedeni iz naravno brezglutenskih žit, saj zaradi onesnaženja med mletjem na istih mlinih presegajo vsebnosti glutena. Bolniki zato lahko uporabljajo le specialno proizvedene brezglutenske dietne moke, zdrobe in izdelke iz njih ter samo preverjene procesirane izdelke.

Gluten lahko povzroči okvaro sluznice tankega črevesa, kar ima za posledico zmanjšano funkcijo črevesa in motnje v absorpciji hrane. Bolniki imajo zaradi tega prebavne motnje, velikokrat pa pride tudi do pomanjkanja osnovnih sestavin hrane, kot tudi mineralov in vitaminov.

Simptomi bolezni, ki se v različnih življenjskih obdobjih razlikujejo, so tako pri otrocih kot odraslih izredno raznoliki in se praviloma pojavijo v treh do šestih mesecih od začetka uživanja jedi, ki vsebujejo gluten. Poleg tega simptomi celiakije pogosto spominjajo na simptome drugih težav s prebavili. Klasični znaki celiakije, kot so driska, napenjanje in bolečine v trebuhu, oziroma hujšanje, je prisotno le pri manjšem deležu obolelih.

Drugi pogostejši simptomi oziroma običajno samo en simptom, pa se kaže na primer kot pomanjkanje apetita, upad kostne mase, zaprtje, migrene in glavoboli, utrujenost, zastoj pri rasti, izpadanje las, upočasnitev psihičnega razvoja, razdražljivost, zapoznela adolescenca, nepojasnjena izguba teže, občutljivost, poškodbe zobne sklenine, poškodbe živčevja, otopelost ali mravljinčast občutek v stopalih in rokah, pogoste afte ustne sluznice, nihanja razpoloženja in depresija, bolečine v kosteh in sklepih ter slabokrvnost. Značilna je tudi dermatološka sprememba pri bolnikih s celiakijo, ko se na licih in na zunanjih straneh komolcev in kolen ter na zadnjici pojavijo srbeči žuljasti izpuščaji.

Najpogostejši simptomi pri otrocih s celiakijo so bruhanje, kronična driska, napihnjen trebuh, slab tek in preobčutljivost.

Za ugotavljanje obolenja s celiakijo imamo na voljo tri temeljne preiskave. Pri sumu na bolezen se najprej naredi serološki pregled vzorca krvi. Za histološko potrditev bolezni, pa se opravi endoskopska preiskava, pri kateri odvzamejo vzorce sluznice tankega črevesa. Obstaja pa še genetska preiskava, ki pa je samo dopolnilna preiskava in v nobenem primeru ne more nadomestiti biopsije tankega črevesa, saj sama nagnjenost k obolenju še ne pomeni, da bo do obolenja tudi res prišlo.

Medicina sicer še ne pozna metode, s katero bi lahko pozdravili celiakijo, zato je osnova zdravljenja popolna izločitev glutena iz bolnikove prehrane oziroma vseživljenjska brezglutenska dieta. Tako lahko bolniki uživajo zelenjavo, sadje, meso, ribe, koruzo, riž, mlečne izdelke, proso, krompir, jajca, ajdo, fižol, stročnice in oreščke. Z brezglutensko hrano si sluznica tankega črevesa postopoma opomore. Stanje bolnika pa se postopoma izboljša.

Kljub temu, da se vedno znova na trgu ponujajo nove možnosti brezglutenske prehrane, pa je izbira in nakup ustrezne hrane bolnikom velik izziv in finančni zalogaj. Deklarirana brezglutenska dietna živila so že v običajnih razmerah 4-6x dražja od glutenskih, kar bolnike izjemno finančno obremenjuje.

Ob razglasitvi epidemije COVID-19, pa se je stanje samo poglobilo, saj so zaradi spremenjenih oskrbnih kanalov določeni izdelki izginili iz polic, s čimer se je že običajno skromen nabor primernih izdelkov še zmanjšal.

Celiakija je dedno pogojena bolezen. Če ima eden izmed vaših bližjih sorodnikov celiakijo, je priporočeno, da se za testiranje odločite tudi sami. Med bližnje sorodnike štejemo starše, brate in sestre ter otroke.

V Sloveniji imamo tudi Slovensko društvo za celiakijo, katerega namen je združiti bolnike s celiakijo, jih izobraževati ter jim strokovno pomagati. Društvo izdaja tudi bilten "Celiakija" ter organizira tečaje priprave brezglutenske prehrane in objavlja recepte brez glutena. Društvo ima tudi svojo podružnico v Pomurju, ki je locirana v Splošni bolnišnici Murska Sobota in na katero se lahko obrnete v primeru kakršnih koli težav.

*Fotografije so simbolične (Foto: Pixabay).