V Sloveniji beležimo porast mišje mrzlice

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo na naraščajoče število primerov mišje mrzlice, saj njihov narast kaže na t. i. »mišje leto«. Do 10. maja so letos potrdili že 95 primerov, od tega 3 v Pomurski regiji.

Mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi, imenovani hantavirusi. Hantavirus, ki povzroča mišjo mrzlico se prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev zato je pomemben ukrep preprečevanja bolezni predvsem zatiranje glodavcev oziroma deratizacija.

Virus kroži predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podganami, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev kot so seč, iztrebki ter slina. S temi izločki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.

 Foto: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Pomembna je tudi splošna in osebna higiena, kot so umivanje rok in to po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi ter higiena okolja in prostorov. Kar načeloma pomeni, da varno odstranjujemo odpadke hrane, da ne privabljamo glodavcev, živila in pijačo pa hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe. V naravi ne pijemo vode iz izvirov in ne poležavamo na golih tleh.

V domačem okolju pa poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo in redno izvajamo deratizacijo. Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih in je pogosto povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi in s čiščenjem mest, kot so podstrešja in kleti, kjer so vidni sledovi ter iztrebki glodavcev.

Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje nasvete. Pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja nismo v prostoru. Med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila, zmešamo z devetimi enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.

Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut. Pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa in uporabljamo masko. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke. Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov, razkužimo še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni.

Po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodalcev in njihovih ostankov. Po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom. Če najdemo veliko število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali, obvestimo pristojnega veterinarja.

Bolezen poteka v več fazah, znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih pa lahko pride do odpovedi ledvic in tudi smrti. Smrtnost bolezni je od 5- do 15-odstotna.

Cepiva proti tej bolezni zaenkrat še ni. Zdravljenje je simptomatsko in podporno. Bolnikom znižujejo visoko telesno temperaturo, skrbijo, da ne dehidrirajo, oziroma jih po potrebi priključijo na dializo. Pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico se razvije doživljenjska zaščitna imunost.

 *Fotografije so simbolične (Foto: Pixabay).