Za Krajinski park Goričko več kot devet milijonov evrov

Vlada je na včerajšnji seji sprejela Uredbo o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Goričko za obdobje 2021 – 2025. Uredba določa razvojne usmeritve, načine izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega območja ter podrobnejše varstvene režime.

Načrt upravljanja Krajinskega parka Goričko (NUG) je ključni programski dokument za trajno in učinkovito ohranjanje vrednot zavarovanega območja, v katerem so začrtani cilji ter naloge za upravljanje krajinskega parka za obdobje petih let. Za izvedbo nalog, ki so vključene v petletni NUG, je načrtovanih 9.398.648 evrov. Od tega predstavljajo proračunska sredstva MOP 3.499.298 evrov (od teh je več kot 59 % namenjenih za ohranjanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti in več kot 20,5 % za učinkovito upravljanje kulturnega spomenika gradu Grad, nekaj več kot 16,5 % za zagotavljanje naravi prijaznega obiska in ozaveščanje ciljnih skupin, ostalih skoraj 4 % pa je namenjeno spodbujanju razvojnih možnosti območja s podporo lokalnim prebivalcem). Projektna sredstva so načrtovana v višini 2.134.680 evrov in so predvsem namenjena doseganju osnovnega cilja ohranjanja biotske raznovrstnosti, poleg lastnih sredstev javnega zavoda Krajinski park Goričko načrtovanih v vrednosti 516.000 evrov. Od drugih proračunskih sredstev iz sektorskih programov v višini 3.248.670 evrov je za doseganje načrtovanih ciljev kar 94,5 % namenjenih kulturnemu spomeniku gradu Grad.

Z NUG je opredeljena vizija varstva in razvoja krajinskega parka, ki je poleg analize stanja, ključna za določitev upravljavskih ciljev in ukrepov za programsko obdobje od 2021 – 2025. Sestavni del dokumenta sta tudi kadrovski in finančni načrt NUG. Upravljavske naloge in finančni načrt zajema tudi vse ključne vsebine, ki so pomembne za varstvo in razvoj Krajinskega parka Goričko (KPG) in so v pristojnosti drugih organizacij in ministrstev. Poleg tega NUG določa tudi konkretizacijo varstvenih režimov v skladu z Uredbo o Krajinskem parku Goričko ter varstvene in razvojne usmeritve za ravnanja in dejavnosti, ki lahko vplivajo na doseganje ciljev krajinskega parka.

Posebna pozornost je namenjena obnovi in vzdrževanju gradu Grad, ki je kulturni spomenik državnega pomena, največji grajski kompleks v Sloveniji in objekt v državni lasti in upravljanju Javnega zavoda KPG, navaja Ministrstvo za okolje in prostor.