FOTO: Soboška bolnišnica z mobilno skupino za paliativno oskrbo

V Splošni bolnišnici Murska Sobota so danes predstavili mobilno skupino za paliativno oskrbo, ki bo skrbela za celostno obravnavo pacientov z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo ter njihovih svojcev – tako med pacientovo boleznijo kot ob žalovanju njegovih bližnjih.

Direktor soboške bolnišnice Daniel Grabar je izpostavil, da se je potreba za oblikovanje celostnega pristopa k paliativni oskrbi v regiji kazala že od poskusnega projekta leta 2009. »Bolnišnica je z zadovoljstvom sprejela možnost vključitve v program oblikovanja mobilne paliativne skupine, usposobljeni strokovnjaki in srčni zdravstveni delavci tako dobivajo možnost oskrbe tudi tistih stanj, kjer nadaljnje zdravljenje več ni mogoče,« je poudaril Grabar.

"Umiranje je del življenja in tudi stalni dokončni spremljevalec zdravstvenih storitev. Z novim pristopom imamo v bolnišnici možnost zagotavljati tudi dostojno umiranje v skladu s strokovnimi izhodišči in etičnimi normami, ob tem pa ob ustrezni strokovni oskrbi omogočati tudi dostojno iztekanje življenja v domačem okolju," je še dodal Grabar in pozdravil tudi pripravljenost strokovnjakov na primarni ravni, ki se vključuje v novo dejavnost, saj bo s skupnimi močmi bolnišnica pridobila pomemben segment nadgradnje kliničnega dela.

Direktorica Direktorata za zdravstveno varstvo na zdravstvenem ministrstvu Marija Magajne je ob predstavitvi povedala, da poskušajo na ministrstvu takšne skupine za obiske na domu, ki so vedno dosegljive, uvesti že nekaj časa, letos pa uspeli za to nameniti več denarja za več bolnišnic. 

»Od predvidenih širitev za področje paliativne oskrbe je samo soboška bolnišnica sporočila, da lahko takoj začne opravljati dejavnost tako, kot je predvideno, in vidi se, da so se na to že dolgo pripravljali,« je še dejala. 

Vodja paliativne skupine Monika Dündek Celec je povedala, da k paliativni oskrbi ne spadajo samo bolniki z malignimi obolenji, ampak vsi, ki imajo napredovalo kronično neozdravljivo bolezen, kot so srčno popuščanje, demenca, kronična obstruktivna pljučna bolezen in druge.

»Tem bolnikom bomo s celostno oskrbo ne le lajšali fizične simptome, ampak tudi socialne, psihološke in duhovne stiske. Paliativa sprejema smrt kot del življenja, ga ne podaljšuje in ne skrajšuje,« je povedala in dodala, da je pri taki obravnavi pomemben skupinski  pristop, ki poleg zdravnika in medicinske sestre vključuje socialnega delavca, psihologa, prostovoljce, farmakologa in druge službe.

V. d. pomočnica direktorja za zdravstveno nego Nataša Kreft je dodala, da bodo zdaj tudi pomurski pacienti s tovrstnimi obolenji dobili ustrezno oskrbo z zagotovljeno kakovostjo življenja. »Za paliativno oskrbo imamo ustrezno izobražen kader zdravstvene nege, ki bo skrbel za njeno kakovostno izvajanje z ustreznim dodatnim strokovnim znanjem, komunikacijskimi spretnostmi in empatičnim pristopom,« je poudarila.

Namen paliativne obravnave je izboljšati kakovost življenja pacienta in njegovih svojcev, lajšati trpljenje in simptome napredovale bolezni ter skladu s kulturnimi in verskimi prepričanji pacienta in njegovih svojcev. Ob tem je pomembno, da pacienta in svojce aktivno vključijo v načrtovanje paliativne zdravstvene nege in oskrbe, omogočajo izražanje njihovih čustev, jih aktivno poslušajo in jih podpirajo pri njihovih odločitvah.

Gre za velik prispevek k razvoju zdravstvene nege v Pomurju, ki bo v prvi vrsti pacientom omogočil dostojno življenje brez bolečin in trpljenja, svojce pa pripravil na čas slovesa in žalovanja. Skupina bo delovala povsod, na domu, v domovih za starejše in v bolnišnici.