FOTO: Esej Oskarja Norčiča popeljal v zgodovino

V baročnem salonu Pomurskega muzeja Murska Sobota je v ponedeljek, 30. avgusta 2021, potekala novinarska konferenca ob predstavitvi zgodovinskega eseja Oskarja Norčiča z naslovom Od kneza Koclja do slovenskega domoljubja.

V ponedeljek je v baročnem salonu Pomurskega muzeja Murska Sobota potekala novinarska konferenca ob predstavitvi zgodovinskega eseja Oskarja Norčiča z naslovom Od kneza Koclja do slovenskega domoljubja. Dogodek sta pripravili Evangeličanska cerkev AV v Republiki Sloveniji in Evangeličanska cerkev Moravske Toplice.

Esej je sicer izšel že lansko leto, vendar se zaradi epidemioloških razmer ni mogel predstaviti širšemu občinstvu. Tako so ga v ponedeljek predstavili v obliki novinarske konference in ga občinstvu ponudili v branje. 

Pogovor z avtorjem je vodila Klaudija Sedar, ki je v uvodu predstavila esej. Ob tem je prebrala izbrane uvodne vrstice eseja, ki jih je napisal glavni urednik častni škof Geza Erniša: Esej o knezu Koclju »pravzaprav esej o domoljubju, slovenski samobitnosti in obdelovanju njive, ki smo jo kasneje imenovali za slovensko«.

Delo nas popelje v 9. stoletje, ko je območje Spodnje Panonije, kamor je spadalo tudi naše Prekmurje, od kralja Ludvika Nemškega v fevd dobil Pribina, ki pa je bil pregnan iz Velike Moravske. Ta je zatem v močvirnatem predelu ob reki Zali zgradil utrjeno mesto Blatograd oziroma Blatenski Kostel in to je postalo novo politično in kulturno središče Spodnje Panonije. Knez Pribina je poskrbel, da je bilo to območje znova poseljeno ob tem, pa skrbel za razvoj cerkvene organizacije. Po njegovi smrti je zavladal njegov sin Kocelj, ki je širil krščanstvo in gradil cerkve. Tudi v Prekmurju. V tem času so na pobudo kneza Koclja prišli v te kraje tudi bizantinski misijonarji: Konstantin, pozneje pa tudi Ciril in Metod, ki sta imela za poslanstvo širjenje slovanskega bogoslužja. Esej tako približuje delovanje štirih velikih mož (Pribino in Koclja ter Cirila in Metoda), ki so s svojim zanosom in učenostjo razsvetlili Veliko Moravsko in Spodnjo Panonijo. Posebna pozornost je namenjena Koclju, knezu Spodnje Panonije in času njegove vladavine. Poleg še drugih vrlin in vrednot, ki so jih ti možje posedovali in so jih povezovale, pa močno izstopa domoljubje, kar potrjeno vodi v ključne premike, razumevanje življenja in sveta okoli nas.

Oskar Norčič je povedal, kot je tudi navedeno v predgovoru, da je bil "spiritus agens" eseja veliki akademik Borut Pahor. Delo mu je predstavljalo poseben izziv. V ta namen je obiskal tudi Blatograd, kjer so že v oddaljeni preteklosti potekali pomembni dogodki in premiki. Ob pisanju eseja pa je tudi razvil dve tezi.

Prva teza je, da sta Ciril in Metod, ko sta šla na Veliko Moravsko morala Spodnjo Panonijo prečkati nekje pri Blatogradu. Ker je takrat že bil na oblasti knez Kocelj, sta se zagotovo po takratnih diplomatskih običajih ustavila pri njem. Knez Kocelj je že takrat zbral 150 učencev. Saj si drugače ne moremo predstavljati, da bi Spodnja Panonija v 3 mesecih sprejela slovansko bogoslužje, če se knez Kocelj že v omenjeno bogoslužje ne bi vključil. Druga teza, ki pa tudi ni zgodovinsko dokumentirana, da je bil knez Kocelj dejansko vršilec dolžnosti nadškofa, zato ker je bil nadškofa 3,5 leta zaprl. Slovansko bogoslužje pa ni zamrlo in se je nadalje širilo. Zato je prepričan, da je opravljal knez Kocelj v Blatogradu nadškofijske dolžnosti.

Glavni urednik eseja je bil častni škof mag. Geza Erniša, jezikovno pa ga je pregledal dr. Marko Jesenšek. 

Zgodovinski esej, ki ponuja zanimivo in poučno branje, bo od 30. avgusta 2.021 na voljo tudi v vseh evangeličanskih župniščih v vseh cerkvenih občinah v času uradnih ur.

Več fotografij v spodnji galeriji …