Varstveni ukrepi so bili namenjeni obnovi 106 ha ekstenzivnih travnikov

Na gradu Grad je potekala zaključna konferenca projekta Gorička krajina. Na konferenci so predstavniki projektnih partnerjev predstavili projektne dejavnosti in rezultate projekta, ki se je začel izvajati konec leta 2017 in se bo zaključil februarja 2022. 

Po premiernem predvajanju enega od petih video portretov so sledili pozdravni nagovori direktorice vodilnega partnerja, JZ Krajinski park Goričko, Stanislave Dešnik in predstavnice posredniškega organa - Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, Maje Kač. Temu je sledila osrednja predstavitev projektnih dejavnosti in učinkov projekta. Gregor Domanjko, vodja projekta pri JZ Krajinski park Goričko, je predstavil večino projektnih dejavnosti, katerih nosilec je bil zavod. Katarina Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je predstavila ključne ugotovitve raziskav učinkovitosti izvedenih varstvenih ukrepov.

Najbolj obsežni varstveni ukrepi so bili namenjeni obnovi 106 ha ekstenzivnih travnikov na kar 695 parcelah. Večji del obnove je bil namenjen izboljšanju stanja travniških habitatnih tipov, preostala obnova je bila izvedena z namenom izboljšanja življenjskih pogojev za metulja mravljiščarja in izboljšanju življenjskega prostora ostalih ciljnih vrst. Kot je pojasnil Gregor Domanjko, je bilo izvedenih kar nekaj obsežnih posekov grmovno – drevesne zarasti, danes pa so na teh površinah že vzpostavljeni cvetoči travniki.

Aktivnosti so bile usmerjene tudi v izboljšanje življenjskih pogojev za velikega skovika ali čuka. Za ohranitev primernih naravnih gnezdišč v sadnih drevesih so bile sklenjene pogodbe za dolgoročno ohranitev 50 dreves. Največjega zanimanja in pozitivnega odziva s strani domačinov je bil deležen ukrep zasaditve novih visokodebelnih sadovnjakov. Skupaj s KGZS-zavodom Murska Sobota je potekalo aktivno nagovarjanje kmetov o aktivnem varstvu velikega skovika, hribskega škrjanca in metuljev mravljiščarjev. Poleg strašničinega in temnega mravljiščarja so v Krajinskem parku Goričko aktivnosti namenili tudi travniškemu postavnežu. Ta metulj, ki je bil nekoč razširjen po širšem delu Goričkega, danes živi le še na enem območju na vzhodnem Goričkem. Ta lokacija je tudi zadnja v Pomurju, zato je ohranitev te populacije toliko pomembnejša.

Hroščema puščavniku in škrlatnemu kukuju so bile poleg raziskav o njuni razširjenosti, namenjene tudi aktivnosti zagotavljanja primernega življenjskega prostora z ohranitvijo in vzpostavitvijo habitatnih dreves. Projekt je v veliki meri prispeval tudi k izboljšanju stanja treh vrst netopirjev. Kar dokazujejo tudi številke, saj se število netopirjev v vseh znanih porodniških skupinah ciljnih vrst povečuje.

Projekt Gorička krajina je največji projekt, ki ga je od svoje ustanovitve leta 2004 izvajal Javni zavod Krajinski park Goričko. V okviru projekta je bilo vključenih 247 ha, sodelovalo je več kot 500 lastnikov zemljišč na Goričkem. Ob zaključku projekta partnerji poudarjajo, da sedaj se pravi izzivi šele pričenjajo. Več o projektu si lahko preberete na strani Krajinski park Goričko, tukaj. 

Foto: M. Podletnik; naslovna fotografija: T. Koltai