Območje Mure, razglašeno za prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Na zasedanju v nigerijski Abuji, je Mednarodni koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera razglasil območje Mure, Drave in Donave za prvo 5-državno biosferno območje na svetu.

Mednarodni koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB-ICC) je 15. septembra na zasedanju v nigerijski Abuji območje Mure, Drave in Donave (TBR MDD) razglasil za prvo 5-državno biosferno območje na svetu. To območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, je s tem uradno postalo največje rečno biosferno območje v Evropi. Biosferno območje Mura-Drava-Donava bo tako tudi prvo na svetu, ki ga bo skupaj upravljalo 5 držav. 

Pobuda za vzpostavitev čezmejnega biosfernega območja sega v leto 1992. S podpisom Deklaracije za ustanovitev 5-državnega biosfernega območja med Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko, Srbijo in Slovenijo leta 2011 pa so se uradno začele priprave in skupno koordiniranje dejavnosti med vsemi petimi državami. Z vzpostavitvijo biosfernih območij na Hrvaškem in Madžarskem leta 2012, v Srbiji 2017, Sloveniji 2018 in Avstriji 2019 je bila pripravljena osnova za skupno nominacijo. Ta je bila uradno poslana na UNESCO leta 2020 in je štiri stična biosferna območja v regiji povezala v eno samo čezmejno biosferno območje TBR MDD.

Območje TBR MDD je med največjimi ohranjenimi aluvialnimi kompleksi v Evropi, ki se razteza vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, Madžarski, Srbiji in na Hrvaškem. Območje obsega več kot 700 kilometrov prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino Evrope in sveta. Življenje skoraj milijona ljudi kot tudi obstoj številnih vrst sta vezana na ohranjenost Mure, Drave in Donave. V času izrazitih okoljskih sprememb, kot so podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti, je to ohranjeno območje ključnega pomena pri varstvu pred poplavami in blaženju posledic podnebnih sprememb, za zagotavljanje pitne vode in rodovitne zemlje, vse bolj pa je prepoznano tudi kot območje rekreacije in oddiha ter gonilna sila trajnostnega razvoja.

Potrditev TBR MDD je osnova, na kateri morajo države v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in ostalimi deležniki vzpostaviti učinkovito koordinacijo, celostno upravljanje in spremljanje izvajanja za dosego pomembnih okoljskih ciljev na lokalni ravni, v vsaki članici in v širši pokrajini ter nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja širšega območja, ki je pomemben za doseganje ciljev, zastavljenih v strategijah EU, predvsem za ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje z vodami in podnebne spremembe. Uspešno izvajanje bo predstavljalo vzorčni primer 5-državnega sodelovanja tudi v svetovnem merilu.

Ključni del tega 5-državnega biosfernega območja je v Sloveniji Biosferno območje reke Mure. Območje obsega največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisočletno prisotnostjo človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina. Zanjo je značilno prepletanje rečnih in obrečnih habitatov s kompleksi poplavnih gozdov ter značilne kmetijske kulturne krajine v zaledju, ki jo ponekod še tvorijo kompleksi mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic. Območje predstavlja eno biotsko najbogatejših območij v Sloveniji z velikim številom redkih, nacionalno in mednarodno ogroženih habitatnih tipov in prostoživečih rastlinskih ter živalskih vrst. Ohranjeni so posebni tipi zgodovinske kulturne krajine, kot so mokrotni travniki na območju Velike Polane ter na območju med Radenci in Veržejem. Ta območja ob pomembnih naravnih znamenitostih in biotski raznovrstnosti predstavljajo tudi izjemno kulturno dediščino. Tisočletna prisotnost človeka je razlog za veliko število avtohtonih pasem domačih živali in sort gojenih kulturnih rastlin, ki prav tako prispevajo k biotski raznovrstnosti območja.

Pri vzpostaviti tega območja so aktivno prispevale vse obmurske občine v Sloveniji od Šentilja do Lendave, strokovne ustanove in nevladne organizacije. Slovenija je tudi aktivno prispevala pri pripravi nominacije TBR MDD. Na strokovnem srečanju koordinacijskega odbora v Veliki Polani januarja 2019 je bila ključnega pomena udeležba dr. Miguela Clüsener-Godta (UNESCO MAB), ki je spodbudil države k nadaljevanju dela in poudaril pomen 5-državnega biosfernega območja za celotno pokrajino kot tudi v svetovni mreži biosfernih območij. Mednarodni status in aktivno sodelovanje v okviru mreže biosfernih območij daje nove priložnosti za razvoj in promocijo pokrajine, vendar tudi obvezo, skupnega upravljanja, ohranjanja in razvoja v dobrobit lokalnega prebivalstva in z lokalnimi deležniki, ki aktivno skrbijo, upravljajo in ohranjajo bogato biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino za doseganje zastavljenih ciljev novoustanovljenega 5-državnega biosfernega območja MDD.

Bogato naravno in kulturno dediščino tega območja je prepoznala tudi Evropska unija, ki je v zadnjih letih s svojimi programi sofinancirala projekte v vrednosti več kot 20 milijonov evrov, ki prispevajo k varstvu in razvoju tega območja. Mednarodni status in aktivno sodelovanje v okviru mreže biosfernih območij daje nove priložnosti za razvoj in promocijo pokrajine, vendar tudi obvezo, skupnega upravljanja, ohranjanja in razvoja v dobrobit lokalnega prebivalstva in z lokalnimi deležniki, ki aktivno skrbijo, upravljajo in ohranjajo bogato biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino za doseganje zastavljenih ciljev  novoustanovljenega 5-državnega biosfernega območja MDD, so sporočili z Ministrstva za okolje in prostor.