FOTO: V okviru Literarnih mest se je predstavil Feri Lainšček

V baročnem salonu Pomurskega muzeja Murska Sobota je potekal literarni festival Oko besede, na katerem se je tokrat v okviru Literarnih mest občinstvu predstavil pisatelj Feri Lainšček.

Sestajanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede je literarni festival, ki tradicionalno poteka v Murski Soboti, na njem pa se zberejo pisatelji, ki pišejo za otroke in mlade, literarni strokovnjaki, bibliotekarji, književni pedagogi in založniki ter na njem obravnavajo aktualna vprašanja mladinske književnosti ter izmenjujejo medsebojne izkušnje in dognanja. Literarna mesta je prireditveni sklop Očesa besede, s katerim se festival odpira in se s svojimi vsebinami vključuje v lokalno kulturno okolje. Zasnovan je kot niz literarnih večerov z izbranimi udeleženci Očesa besede. Festival je nastal leta 1995 na pobudo založbe Franc-Franc, od leta 2016 naprej pa ga izvaja Argo, društvo za humanistična vprašanja. Glavna gmotna podpornika festivala sta Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Mestna občina Murska Sobota.

Na Očesu besede se je tokrat v okviru Literarnih mest občinstvu predstavil pisatelj Feri Lainšček, letošnji Prešernov nagrajenec. S Ferijem Lainščkom se je pogovarjala Darka Tancer-Kajnih. Literarni večeri pa je bil namenjen, zlasti za promocijo pomena kakovostne otroške in mladinske književnosti. Pogovarjala pa sta se predvsem o pisateljevem romanu Kurji pastir in se dotaknila tudi njegove knjige Mislice: deset pravljic.

Voditeljica večera Darka Tancer-Kajnih je zbrane pozdravila na že 26. festivalu Oko besede, ki se je začelo prav danes. Povedala je, da je zdaj že dve leti od tega odkar je del tega programa festivala tudi Literarno mesto, s katerim želijo del festivala predstaviti tudi širši javnosti. Danes pa imajo čast, da se bodo pogovarjali še vedno z aktualnim Prešernovim nagrajencem Feri Lainščkom, ki je letos prejel nagrado za njegov življenjski opus. Tega opusa pa je zelo veliko, saj če bi pogledali v COBISS, bi videli, da gre preko 100 monografskih publikacij, literarnih del, ki pa segajo vse od romanov za odrasle, poezije za odrasle, dramatike, radijskih iger ter otroških in mladinskih knjig. Nato je stekel pogovor o pisateljevem zadnjem romanu Kurji pastir, gre za roman, s katerim je bil pisatelj že šestič nominiran za Kresnikovo nagrado za najboljši slovenski roman in o knjigi Mislice, ki pa so mladinska literatura, ki pa so leta 2001 prejele celo nagrado Večernica.

Pisatelj Feri Lainšček pa je iz svojega vidika predstavil roman Kurji pastir, v katerem se je namreč namenoma vračal v svoje zgodnje otroštvo. Zanimalo ga je, kaj vse se mu je takrat res dogajalo, kako je morda vplivalo nanj in kakšna so torej lahko nevidna očala, ki jih je takrat dobil. Omenjen roman tako ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega, ki se nam podi po podzavesti in ki ga je težko zbezati na plano, pove pisatelj. Ob pisanju knjig si je Lainšček pomagal z Jungovo metodo aktivne imaginacije, ki mu je omogočila, da je med pisanjem tega romana v sanjah veliko časa preživel z očetom in mamo, ki sta seveda že pokojna.

Pisatelj pove še, da v delu opisuje otroštvo, o katerem se sprva zdi, da osrednjemu junaku ne ponuja nobenih življenjskih možnosti v Dolencih na Goričkem v Prekmurju, majhni in odmaknjeni vasici tik ob madžarski meji, kjer je bila njegova družina del vaške revščine. V romanu pa se je odločil za tretje osebnega pripovedovalca, vseveda, ki pripoveduje zgodbo.

Voditeljica je nato poudarila, da vsi kritiki poudarjajo, da to ni avtobiografija in da gre za roman spomina, magičen realizem, v katerem se prepletajo realizem in iracionalne prvine in je izjemno poetičen ter v njem ima močno vlogo simbolni jezik. 

Nato se je pisatelj dotaknil deset pravljic, ki so zbrane v knjigi Mislice. Pri tem pa se zanje zahvalil pripovedovalcem iz zgodnjega otroštva, ki so ga s svojo živo govorico popeljali v mnoga pravljična kraljestva in mu pokazali svetove, ki jih marsikatere oči žal ne morejo nikoli videti. Posebej je za to hvaležen očetu Štefanu in mami Tereziji, ki sta bila oba sijajna pripovedovalca in mu dali tak navdih in ga očarala z svojim pripovedovanjem.

Voditeljica je nato prebrala odlomke iz knjige Kurji pastir. Med njimi tudi naslednji odlomek: "Prepričan sem, da v zgodnjem otroštvu dobimo nekakšna nevidna očala, ki nam potem celo življenje barvajo pogled na svet. V tem oziru je morda veliko tistega, kar sem doslej ustvaril, že zaznamovano z mojimi izkušnjami v daljni preteklosti".

Pisatelj pa je na to odgovoril, da je izredno hvaležen staršema, saj sta vedno govorila, da iz njega nekoč nekaj bo. Mogoče sta s tem začrtala njegovo pot.

Več fotografij v spodnji galeriji ...