FOTO: Literarni večer s Petrom Svetino obiskovalce popeljal v otroški svet domišljije

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je v četrtek, 23. septembra 2021, potekal literarni festival Oko besede. Na katerem se je tokrat v okviru Literarnih mest občinstvu predstavil pisatelj Peter Svetina, obenem pa se je uradno odprla razstava, kjer so predstavljeni pretekli nagrajenci za nagrado Večernica.

Sestajanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede je literarni festival, ki tradicionalno poteka v Murski Soboti, na njem pa se zberejo pisatelji, ki pišejo za otroke in mlade, literarni strokovnjaki, bibliotekarji, književni pedagogi in založniki ter na njem obravnavajo aktualna vprašanja mladinske književnosti ter izmenjujejo medsebojne izkušnje in dognanja. Literarna mesta je prireditveni sklop Očesa besede, s katerim se festival odpira in se s svojimi vsebinami vključuje v lokalno kulturno okolje. Zasnovan je kot niz literarnih večerov z izbranimi udeleženci Očesa besede. Festival je nastal leta 1995 na pobudo založbe Franc-Franc, od leta 2016 naprej pa ga izvaja Argo, društvo za humanistična vprašanja. Glavna gmotna podpornika festivala sta Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Mestna občina Murska Sobota.

Zbrane je najprej nagovorila mag. Klaudija Šek Škafar, direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. In napovedala literarni večer, ki ga bomo preživeli v družbi pesnika, pisatelja, prevajalca in literarnega zgodovinarja, Petra Svetina, ki je zaposlen kot profesor slovenske književnosti na fakulteti v Celovcu. Je edini avtor, ki je do zdaj, prejel tri večernice in edini slovenski avtor, ki je bil leta 2020 uvrščen, med finaliste za Andersenovo nagrado. Gre za najpomembnejšo nagrado za mladinsko književnost na svetu. Izdaja znanstvena dela in poezijo za odrasle, predvsem pa je prepoznaven kot avtor za otroke. Doslej je edini avtor, ki je prejel kar tri večernice: Ropotarna; Kako zorijo ježevci in Molitvice s stopnic.

Nato spregovorila red. prof. dr. Dragica Haramija, ki se je najprej v imenu Očesa besede zahvalila za to, da jih v PIŠK Murska Sobota že 26. leto lepo pogostijo ter da jih je direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota mag. Klaudija Šek Škafar letos predlagala za dolgoletno nagrado na področju kulture, ki so jo prejeli iz Mestne občine Murske Sobote.

Tjaša Urankar iz Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, da financirajo Oko besede že od ustanovitve agencije, od leta 2009. Ob enem pa poudarila, da je branje vrednota in branje je znanje, kajti s tem bistrimo možgane in razvijamo domišljijo. Ter predstavila projekt Pot knjige, ki ga razvijajo že od 2016, ob katerem je nastala tudi razstava in nastal je strip, ki je pravzaprav didaktičen.

Vesna Radovanovič iz društva Argo ter sodelavka v PIŠK Murska Sobota je povedala, da je srečna, ker je začetek Očesa besede tako lepo uspel. Pri tem pa je predstavila razstavo, Večernično literarno belo, ki je postavljena v čast jubileja 25. podelitve Večernice. Postavljene so vse večernice in vsi nominiranci za vsako leto. Ob tem pa so zbrali fotografije iz vseh podelitev in pa obrazložitve žirije. Knjige pa so postavljene tako, da jih lahko vzamete v roke. Ob zidu pa so postavljene knjige, ki so se letos potegovale za Večernico, tudi tiste, ki so prišle v ožji izbor, ter štirje nominiranci ter nato tudi nagrajena knjiga.

Na razstavi pa si lahko ogledate pretekle nagrajence za nagrado Večernica in njihova dela ter nominirane nagrajence in njihova dela tistega leta. Tako so po letih podeljevanja omenjene nagrade predstavljeni pretekli nagrajenci ter obenem tisto leto nominirana dela. Nagrade od leta 1997, ko so jo začeli podeljevat, so tako prejeli: Tone Pavček za pesniško zbirko Majnice: fulaste pesmi; Desa Muck za roman Lažniva Suzi; Janja Vidmar za roman Princeska z napako; Polonca Kovač za pripoved Kaja in njena družina; Feri Lainšček za zbirko pravljic Mislice; Matjaž Pikalo za zbirko kratke proze Luža; Marjana Moškrič za roman Ledene magnolije; Slavko Pregl za roman Srebro iz modre špilje; Igor Karlovšek za roman Gimnazijec; Dušan Dim za roman Distorzija; Irena Velikonja za roman Poletje na okenski polici in Majda Koren za fantastično pripoved Eva in kozel; Ervin Fritz za pesniško zbirko Vrane; Janja Vidmar za roman Pink; Bina Štampe Žmavc za zbirko pravljic Cesar in roža; Mate Dolenc za zbirko kratke proze Maščevanje male ostrige; Dim Zupan za pripoved Hektor in zrela hruška; Peter Svetina za zbirko proze in poezije Ropotarna; Vinko Möderndorfer za roman Kot v filmu; Vladimir P. Štefanec za roman Sem punk čarovnica, debela lezbijka in ne maram vampov; Peter Svetina za zbirko fantastičnih zgodb Kako zorijo ježevci; Peter Svetina za pesniško zbirko Molitvice s stopnic; Anja Štefan za pesniško zbirko Drobtine iz mišje doline; Andrej E. Skubic za pripoved Babi nima več telefona in Andrej Rozman Roza za pesniško zbirko Rimuzine in črkolazen.

Red. prof. dr. Dragica Haramija je nato vodila pogovor s Petrom Svetino. Najprej je predstavila njegov opus del, v katerih postavlja v ospredje bivanjsko tematiko, ki jo podaja skozi pravljično ali realistično perspektivo, pri čemer je tema dosledno izpeljana humorno, optimistično in z vero v dobro v človeku. Doslej je Peter Svetina napisal več kot 20 knjig za otroke, med njimi pesniške zbirke, živalske pravljice, kratke realistične zgodbe, fantastične kratke zgodbe, fantastično propoved, daljšo realistično prozo, najbolj prepoznaven pa je po nonsensnih pripovedih. 

Med pogovorom so se prebirale njegove knjige. Ob tem so poslušalci lahko izvedeli njegovo najljubšo pesmico. Gre za pesmico, ki je namenjena bralni znački, ki je izšla v njegovi pesniški zbirki Domače naloge, katero je pisatelj občinstvu tudi prebral-Domača naloga za bralno značko: »Kaj, teh nekaj vrstic!? Saj še list ni do konca popisan! Pa še rime nima! In to bi rad povedal za bralno značko!?«.Nato smo zatavali k: "O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov", ki je bil tudi upodobljen v lutkovnem gledališču Maribor ob tem pa smo izvedeli, da je pisatelju v veliko zabavo, ko se starši zgražajo in so nezadovoljni ob tem napisanem, saj vidi, da mu potem uspe pri otroški literaturi tako osvojiti tudi starejše občinstvo, da se vživijo v njegovo literaturo. Dolge nohtke pa ima Mrožek zato, ker je on nekoč igral kitaro, pri kateri potrebuješ za igranje malo daljše nohtke.

Poslušalci so tudi izvedeli, katera je najljubša pisateljeva čokolada in se prepustili v svet otroške domišljije, saj so si lahko predstavljali, kako se v bistvu šteje 12 pingvinov, spoznali polžke, ki imajo radi solato in kako kakajo nosorogi, pa vse do tega, da jih je literarni večer na koncu ponesel v Timbaktu, Timbuktu.

In kje je Timbuktu, Timbuktu: Timbuktu je tam, kjer se igraš. Timbuktu je tam, kjer imaš očeta in mamo in brate in sestre in tete in strice. Timbuktu je tam, kjer imaš v predalu spravljene nogavice. Timbuktu je tam, kjer je kdo, ki te ima rad. Timbuktu je tam, kamor si skril svoj najdragocenejši zaklad. Timbuktu je tam, kjer raste za vsakega ena žemlja in zori zmeraj za vsakega po en paradajz. Timbuktu je tam, kjer se spečeš, pa ti kakšna roka ponudi obkladek prej, ko rečeš ajs! Vse to je timbuktu. Timbuktu! Timbuktu! (Peter Svetina: Kaj je timbuktu, Timbuktu! Timbuktu! Dob:.Miš založba, 2019: 33).

Več fotografij v spodnji galeriji ...