V najpomembnejši vseslovenski projekt vključene tudi tri pomurske občine

V Zlati dvorani Narodne galerije je potekala javna predstavitev aktivnosti enega izmed najpomembnejših vseslovenskih projektov, namenjenih vključevanju ranljivih skupin Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. 

Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, je projekt v okviru katerega po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije, pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo. V projektu sodeluje 43 občin iz vse Slovenije.

V projekt so vključene tudi tri pomurske občine: Mestna občina Murska Sobota, občina Ljutomer in občina Dobrovnik. V vseh treh omenjenih občinah pa so zajem podatkov že dokončali.

Dogodka so se udeležili tudi predstavniki Agencije za varnost v prometu (AVP), Geodetske uprave RS, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter predstavniki lokalnih skupnosti, ki sodelujejo v projektu. Predstavitev, ki je bila fizično dostopna za vse ranljive skupine in tolmačena v znakovni jezik, je vodila Andreja Čokl.

Generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko Darko Trojanov je uvodoma poudaril, da je za uspešnost projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi ključnega pomena pozitiven odziv občin – trenutno jih je vključenih več kot štirideset, ter dober odnos z izvajalcem, Geodetskim inštitutom Slovenije. »V Sloveniji smo za kakovost življenja invalidov in drugih oseb s funkcionalnimi omejitvami že veliko naredili, veliko dela pa nas še čaka. Pri nas živi okoli 170 tisoč invalidov, kar predstavlja 8,5 odstotka celotne populacije, poleg tega smo hitro starajoča se družba, vendar kljub velikim potrebam multimodalna mobilnost v našem okolju še zdaleč ni samoumevna,« je povedal Trojanov in dodal, da funkcionalno ovirani potrebujejo posebno infrastrukturo, kot so prilagojena vozila, dostopne postaje javnega prometa, dostopne poti, pločniki. Načinov potovanja je veliko, z javnim prevozom, vlakom, avtobusom, avtomobilom, kolesom, peš, a nimajo vsi možnosti, da bi potovali, kot bi si želeli. »Zato je pomembno, da prav vsem zagotovimo mobilnost, za kar si prizadevamo tudi v okviru tega projekta.«

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je poudaril, da življenje z ovirami številnim predstavlja vsakodnevni izziv. »Še pred pol stoletja so bili invalidi odrinjeni na rob družbe, čeprav že Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je Organizacija združenih narodov sprejela leta 1948, v svojem 1. členu zagotavlja enake pravice in dostojanstvo za vse ljudi. Enakopravno vključevanje invalidov je rana, ki jo celimo počasi, a vztrajno, tudi s predstavljenim projektom, za katerega si želim, da bi se vanj vključile prav vse občine. Pomembno je namreč, da povečujemo dostopnost za vse.«

Tudi predsednik NSIOS Borut Sever je prepričan, da se razmere na področju mobilnosti ranljivih skupin spreminjajo na bolje, čeprav smo še daleč od končnega cilja, to je enakih možnosti in dostopnosti v prometu in informacijah. »Pomembna je dostopnost okolja, prometa in komunikacij in ta projekt vključuje vse našteto. Najpomembnejše pa je, da v projektu aktivno sodelujejo invalidi,« je povedal Sever in dodal, da si želi še več takih projektov, »ki obračajo stvari na bolje.«

Vodja projekta mag. Roman Rener je predstavil rezultate in cilje projekta, uvodne misli je pa začel s sloganom, Imamo samo en prostor in tega si delimo vsi. »Infrastruktura, ki je načrtovana in prilagojena ranljivim skupinam, je primerna za nas vse. Zavedamo se, da smo različni, zato se projekt usmerja v različne ranljive skupine: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane in starejše.  Želja vsakogar izmed nas je, tudi oseb z različnimi oviranostmi, da bi lahko potovali sami, želimo biti neodvisni. V projektu smo tako povezali dva segmenta, tehničnega in socialnega, kar nas je privedlo do tega, da smo že pri načrtovanju vključili ranljive skupine. Pri tem moram omeniti odlično sodelovanje z NSIOS,« je povedal Rener in dodal, da podatke na terenu zajemajo samo invalidi, pri čemer sledijo načelu Nič o invalidih brez invalidov. »Veseli nas tudi izjemen odziv občin, doslej se jih je v projekt vključilo triinštirideset, zajem pa so doslej končali v šestintridesetih občinah. Zajeti podatki, zbrani v bazi, so brezplačno na voljo v javnem pregledovalniku na spletni strani dostopnost-prostora.si, ki je namenjena predvsem odločevalcem, to je občinam in razvijalcem aplikacij. Baza podatkov omogoča razvoj novih produktov, spletnih in tiskanih kart, namenjenih uporabnikom, kataloga ovir, namenjenega občinam oziroma odločevalcem za odpravo ovir, in navigacije za pametne telefone. Podatke pa lahko občine vključijo tudi v svoje akcijske načrte za razvoj pametnih mest in naselij glede dostopnosti, urejenosti parkirišč, pločnikov in druge infrastrukture.« Med glavnimi cilji projekta je Rener omenil vključitev vseh slovenskih občin ter vzpostavitev sistema vzdrževanja podatkov, glavni cilj pa je povezovanje petih prostorov, v katerih se gibljemo, ko se odpravimo od doma: zunanjega, notranjega, spletnega, socialnega in virtualnega.

Stojan Rozman, aktivni član Društva paraplegikov Koroške, je sam opravil zajem podatkov v vseh 12 koroških občinah, kar pomeni, da je z invalidskim vozičkom prevozil vse ulice, ceste, trge in druge javne prostore ter na tablico zabeležil ovire, ki so mu prišle na pot, in jih poslal v bazo podatkov. Povedal je, da je po nesreči, ki ga je priklenila na invalidski voziček, že v bolnišnici razmišljal, kam bo sploh še lahko šel. »Najprej sem pred seboj videl same ovire, potem sem spoznal, da se jih da odpraviti, zato sem se vključil v projekte občine Slovenj Gradec za odpravljanje fizičnih ovir in omogočanje mobilnosti invalidov. Projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je velika nadgradnja vsega, kar smo počeli doslej, nam pa bo še izboljšalo dostop do vseh javnih ustanov. Pri svojem delu smo delali napake in jih še delamo, vendar je teh napak z vključitvijo invalidov v projekt vedno manj. Naj še povem, da s pomočjo projekta za zdaj odpravljamo ovire v zunanjem javnem prostoru, veliko pa jih je še znotraj stavb, tudi novih, zato si želimo, da bi se projekt nadaljeval tudi v tej smeri.«

Andrej Kreuh, vodja oddelka za razvoj pri Kopa, d. o. o., je prikazal prototip navigacijske aplikacije za gibalno ovirane osebe, katere testiranje poteka na podatkih koroških občin, ki jih je zajel Stojan Rozman. Prva generacija aplikacije Kopa Maps je nastala v sodelovanju z občinami in je vsebovala podatke o javnih ustanovah, ne pa tudi o samih poteh in ovirah, ki so na njih. »Da bi aplikacijo nadgradili, smo se povezali z Geodetskim inštitutom in začeli razvijati drugo generacijo aplikacije. Na podlagi podatkov, ki jih je zajel Stojan Rozman, so v aplikacijo dodali podatke o poteh oziroma ovirah in tako je nastala navigacija, ki označuje vse poti, ki so primerne za invalidske vozičke,« je povedal Kreuh in dodal, da gre za prototip, ki pa je že povsem uporaben.

Podžupan MO Slovenj Gradec dr. Peter Pungartnik je povedal, da že dolgo skrbijo za ranljive skupine, saj so že leta 2006 postali občina po meri invalidov, leta 2017 pa so pristopili k projektu Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. »Zavedamo se, da med nami živijo ranljivi in smo veseli, da je Koroška s tem, ko je kot regija pristopila k projektu, naredila korak, na katerega smo lahko ponosni. Naj povem, da svet županov Koroške projekt neomajno podpira.«

Župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič pa je povedal, da opažajo več koristnih sprememb, ki jih prinaša sodelovanje v projektu. »Poleg tega, da smo postali invalidom prijazna občina, se o problematiki invalidov več pogovarjamo in pri načrtovanju projektov, ki se tičejo invalidov, vselej tudi njih povabimo k sodelovanju, hkrati pa se med ljudi vrača empatija, tudi do drugačnih.«

Podžupanja MO Koper Olga Franca je poudarila, da v njihovi občini opažajo velike pomanjkljivosti na področju mobilnosti ranljivih skupin. Tako so na primer nedostopne plaže, gibalno ovirani nimajo ustreznega dostopa do morja, do javnih stranišč, nimajo na voljo kabin za preoblačenje in podobno. Ugotavljajo tudi nedostopnost trgovin, knjižnic in drugih javnih ustanov. Zato je vključitev v projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi velik korak k izboljševanju urbanega okolja za vse. »Tako s projektom kot z občinskim akcijskim planom za odpravljanje ovir bomo poskrbeli za mobilnost ranljivih skupin, kar ni velik strošek, je pa velika moralna obveza vseh nas.«

Foto: Matej Pušnik.