Poudarek letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka na lokalni samooskrbi s sadjem in zelenjavo

Ta petek, 19. novembra, bo v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah že 11. leto postrežen Tradicionalni slovenski zajtrk. Dan slovenske hrane bodo obeležili v skoraj tisoč vrtcih in osnovnih šolah po Sloveniji.

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TZS) krepi zavedanje o pomenu in prednostih lokalno pridelane hrane ter oblikovanju zdravih prehranskih izbir od rojstva naprej. TSZ je zato praznik vseh nas, vseh družin, predvsem pa domačih pridelovalcev in predelovalcev, kmetov in zadrug, ključnih gradnikov trdnih dobavnih verig in samooskrbe, ki jim na ta dan izkazujemo posebno pozornost in zahvalo.

Letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk poteka pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«. Navezuje se namreč na mednarodno leto sadja in zelenjave, ki ga je za letos razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Pobuda letošnjega leta je tako usmerjena v vključevanje domačega sezonskega sadja in zelenjave ob ostalih živilih na domače mize tekom celega leta.

Prednost lokalno pridelanega sadja in zelenjave je predstavil Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je poudaril: »Lokalno sadje in zelenjava nista prepotovala tisoče kilometrov, obrana sta bila v optimalni zrelosti in s stališča prehranske vrednosti ter okusa sta največ, kar vam lahko ponudniki in trgovinska polica nudijo.«

TSZ je za otroke poseben »praznik«, saj se nanj pripravljajo z raznimi dogodki, na ta dan pa postrežejo tradicionalna živila zajtrka, kot so med, maslo, mleko, kruh,  jabolka ali drugo sveže in suho sadje. Sam projekt tudi spodbuja, da po lokalnih živilih posežemo tekom celega leta in jih kupimo na najbližji kmetiji oziroma pri najbližjem pridelovalcu in zadrugi.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da je pobuda dobrodošla tudi širši javnosti. »Ponosen sem, da sta dan slovenske hrane ter še posebej projekt Tradicionalni slovenski zajtrk postala pravo gibanje. Kljub uspehom, ki smo jih že dosegli, je pred nami še nekaj pomembnih izzivov. Eden med njimi je ta, da bi lokalna hrana prišla v čim več javnih ustanov in bila na jedilnikih skozi celo leto,« je dejal kmetijski minister Podgoršek.

Mag. Helena Kujundžić Lukaček, v.d. generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo pri Ministrstvu za šolstvo je postregla s slikovitimi številkami: »V Tradicionalni slovenski zajtrk je vključenih skupaj 310.200 otrok, vzgojiteljev in učiteljev, izvaja se na 1.679 lokacijah.« Poudarila je pomen zgodnje vzgoje in zgodnjega izobraževanja, »pomembno je, da najmlajše soočimo z zdravo prehrano v najmlajših letih.«

Dejstvo, da je Slovenija ena redkih držav, ki ima otroško prehrano v šolah sistemsko organizirano in tudi zakonsko urejeno, nam to vsekakor omogoča. Irena Simčič iz Zavoda RS za šolstvo je izpostavila, da so šolske kuhinje, ki delujejo v okviru šole in vrtca, uradno registrirani obrati šolske prehrane. Zaradi tega ima lahko šolska prehrana mnoge multiplikativne učinke: zdravstvene, vzgojno-izobraževalne in gospodarsko-ekonomske.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč pa ob tem poudarja, da je izredno pomembno, da so šole TSZ povzele kot izobraževalni projekt. »Danes se zavedamo, da je lokalna hrana kakovostna in da jo nekdo mora pridelati. To sporočilo moramo predajati tudi v naslednjih letih.«

Podobno je prepričana tudi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine: »Vsebine, povezane s kmetijstvom, in predstavitev tiste realne podobe slovenskega kmeta, bi morale biti obvezne v vseh učnih gradivih v predšolskih in osnovnošolskih ustanovah – saj s tem približamo te vsebine otrokom. Če bo otrok odraščal s pozitivno afirmacijo o kmetijstvu, bo zagotovo znal ceniti in spoštovati slovenskega pridelovalca hrane, torej slovenskega kmeta.«

TSZ se torej izvaja z namenom, da pomen kmetijstva, zadružništva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja, spoznajo že otroci.

Marjeta Recek, vodja Sektorja za varovanje zdravja na Ministrstvu za zdravje je pojasnila, da raziskave potrjujejo, da se navade prehranjevanja v Sloveniji izboljšujejo, saj bolj redno zajtrkujejo tudi otroci in mladostniki. Kar zadeva uživanje sadja in zelenjave je trend ugoden. Občutno pa se je med otroci in mladostniki zmanjšala pogostnost pitja sladkih pijač.

Skozi projekt se odražajo tudi drugi pozitivni učinki, tudi na področju zmanjševanja količine odpadne hrane. Te po zadnjih statističnih podatkih v Sloveniji zavržemo kar 68 kg na osebo letno. Med temi 68 kg je kar 40 odstotkov užitne hrane, je poudaril minister za okolje in prostor Andrej Vizjak: »Veseli me podatek, da je zavržene hrane v okviru TSZ bistveno manj.«.

»V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se vedno znova obračamo na potrošnike, da kupujejo domače, kljub temu, da za hrano namenijo kakšen evro več. Tradicionalna priprava hrane v krogu družine, vrtca in šole nas vse povezuje, da pomen tako nam kmetom kot potrošnikom. Tako nas veseli, da se tudi letos nadaljuje in širi poslanstvo akcije Tradicionalni slovenski zajtrk,« je dejal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki se zavzema, da se zavedanje pomena slovenskih kmetov, ki pridelujejo hrano, prenese na celoten sektor javnega prehranjevanja ter vzpostavi čim več dolgoročnih partnerstev med kuhinjami in kmetijami.

V GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij ob dnevu slovenske hrane in tradicionalnem slovenskem zajtrku izpostavljajo pomen informiranja potrošnika in zdravega življenjskega sloga. »Skupaj z ostalimi deležniki si prizadevamo krepiti promocijo slovenske hrane in sheme Izbrana kakovost Slovenija, ki odlično povezuje celotno verigo mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadja in krepi položaj slovenskih živil na trgovskih policah. Dan slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk sta odlična priložnost, da skupaj vsi členi verige poudarimo pomen lokalne hrane za razvoj slovenskega kmetijstva, živilstva, podeželja predvsem pa naših otrok in celotne družbe,« poudarja dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS-ZKŽP.