https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

KULTURA

FOTO in VIDEO: Pravljični večer navdušil slehernega ljubitelja pravljic

PIŠK Murska Sobota, 10.12.2021 ob 16:00  

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je v četrtek, 9. decembra 2021, potekal pravljični večer za odrasle.

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so v organizaciji Mariborske knjižnice in v sodelovanju s knjižnicami iz partnerskih mest že sedmo leto pripravili pripovedovalski večer za odrasle.

Metka Celec, sodelavka na mladinskem oddelku v PIŠK Murska Sobota je uvodoma zbrane pozdravila. Pove, da je tale večer namenjen pravljicam, ki so zagotovo tudi zdravilne za dušo slehernega ljubitelja pravljic. To je po dveh letih tudi spet znak, da svetloba premaga temo in da nam je zopet lahko skupaj lepo.

Zbrane je nato nagovorila mag. Klaudija Šek Škafar, direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Poudarila je, da bodo obiskovalce na današnji snežni decembrski večer pravljičarji po dolgem času spet popeljali v objem toplih besed, svet neznanih krajev, čarobnih predmetov, izmišljenih junakov ter pravljičnih bitij. V svet, kjer je vse mogoče. Konec pa vedno srečen. Zbranim pa je zaželela, da ob koncu tega srečanja kanček te čarobnosti zaklenejo v svoja srca in z njo napolnijo svoje domove ter prihajajoče praznične dni. Leto 2022 pa naj vsem prinese zdravja, miru, strpnosti in pozitivnih misli.

Pravljični večer za odrasle so tokrat obogatili s svojim pripovedovanjem: Jure Bohinec iz Mestne knjižnice Kranj, Tatjana Jamnik iz Mariborske knjižnice, Aleksandra Papež iz Knjižnice Lenart, Lea Hedl iz Mariborske knjižnice ter Vesna Radovanovič iz PIŠK Murska Sobota.  

Jure Bohinec iz Mestne knjižnice Kranj se je uvodu zahvalil "Ministrstvu za vreme", da je pripravilo tako čudovito pravljično zimsko vzdušja, ki je kot nalašč, da se s tem uvodnim srečanjem v Murski Soboti ponovno začnejo njihove pripovedovalske dogodivščine po vsej Sloveniji. Predstavil pa je pravljico z gorenjskih koncev, in to kar v gorenjskem narečju. Tako so se poslušalci lahko zatopili v pravljico "Kača pod kamnom", katere nauk je v bistvu bil, da je dobrota vedno sirota.  Saj je Poličar rešil kačo izpod kamna, ona pa ga je za zahvalo želela pičiti. Edini razsodnik v dobrobit Poličarja pa je postala lisica. Katera si pa je za plačilo zaželela kokoši, vendar tega ni dobila. In nauk te pravljice je, da lisica še zato danes hodi k tisti hiši in še danes krade kokoši, ker jih ni dobila takrat, ko bi jih morala.  

Tatjana Jamnik iz Mariborske knjižnice predstavi puščavsko pravljico. Pove, da na videz različni svetovi v različnih delih sveta imajo eno zanimivo posebnost, vsaj ljudske pravljice, ki jih je raziskovala in se z njimi ukvarjala. Na zadnje se pride do ugotovitve, da vse pravljice tega sveta nosijo s sabo modrosti, ki jih lahko prenašamo in to ne glede, od kod so in kje so nastajale. Predstavila pa je pravljico o beduinu, ki je imel željo, da bi se poročil, vendar ni imel bogastva, da bi lahko vzdrževal svojo družino. Tako se je odpravil v svet in deset let trdo delal, da bi si prislužil denar. Po vseh teh letih pride beduin do gospodarja in si želi poplačilo za vse delo. Gospodar pa mu pove, da ima dve možnosti. Lahko vzame s sabo čredo ali pa vzame za poplačilo njegov nasvet. Tako beduin vzame »Nasvet za plačilo«. Gospodar mu nato pove tri stvari v obliki nasveta: naj se ne vmeša v tuje spore; če bo utrujen, naj se uleže na hrib ali bližnjo vzpetino in če se mu bo nekaj zdelo zvečer tako nujno, da bi to mogel takoj storiti, naj rajši počaka do jutra. In ti nasveti za plačilo so vodili, v to, da ima ta pravljica tudi srečen konec. 

Aleksandra Papež iz Knjižnice Lenart pove, da so njene zgodbe po modelu "EKO, BIO, lokalno, domače, pridelano v Sloveniji" pridelane od tam, od kod prihaja. Kratke pripovedi je namreč zbiral glasbenik in kulturnik Alojz Peserl in njemu v spomin so prelistali po knjigi: "Lüdi so gučali". V njej so zbrane zgodbe iz Slovenskih goric in ker so časi resni in so zgodbice hudomušnega značaja in je resnosti kar tako že preveč, smo vam delček njenih treh rahlo hudomušnih pravljic pripravili v spodnjem posnetku. 

Lea Hedl iz Mariborske knjižnice pove, da je presrečna, da so po premoru ponovno stopili na njihovo pripovedovalsko pot. Njena zgodba pa je pripovedovalce odnesla v daljno Kitajsko. Doda, da pravljica deluje kot ljudska, vendar ni. Zapisal jo je madžarski pisatelj Béla Balázs in govori o cesarju, ki je imel sanjavo ženo, ki je bila, kot pravijo lepa kot luna v mlaju. Sedmo noč je žena prisegla cesarju večno ljubezen. Vendar ker je v prejšnjem življenju prehitro umrla je bila zato njena duša sanjava in jo je zato odvračala od njega. Zato ga je prosila, da obleče njene sanje, da bo njen pogled pristal na njem, ko jih bo iskala, in ko jim bo sledila, jo bodo popeljale do njega. Tako se je izvezel prelep plašč. Vendar na plašču so bili tako spretno izvezene njene visoke gore, bruhajoči zmaj, vile in vse ostale sanje, da je vsa njena sanjska dežela ležala med njo in njenim ljubim. Tako so njene sanje oživele, vendar so jo tudi ločile od njene ljubezni za vekomaj. 


Vesna Radovanovič iz PIŠK Murska Sobota pa je poslušalcem predstavila zadnjo pravljico na ta pripovedovalski večer. Pred predstavitvijo pravljice je najprej dodala, da je njena pravljica, antipravljica, saj se ne konča srečno. Je pa ljudska, zapisal pa jo je Palko Gal. Gre za pravljico o čudežnem studencu, ki naj bi ozdravil vsako bolezen. In vsak, ki je pil iz tega studenca je šel nazaj domov srečen, zdrav in vesel. Je pa ta studenec res bil čudežen, saj je spreminjal solze tesarja, pravega lastnika zemljišča in studenca v prave bisere. Ta breg in seveda najbolj ta čudežni studenec pa je želel imeti graščak, kar je tudi pod prisilo dobil. Vendar po tem, ko ga je dobil, je ta čudežni studenec presahnil in ni ozdravil več nikogar.  

Pripovedovanje je obogatila Petra G. Černela, ob igranju harfe. Gre za instrument bogov in angelov in ima sam po sebi moč osebo popeljati v daljne dežele, pravljice ter v čudežne svetove. Na tokratnem večeru pa je zvok harfe bil slišan ob ljudskih pravljicah, kar je izredna redkost.

  

Več fotografij v spodnji galeriji...

 

 

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.