Javni posvet Pomurec.com: iskali smo recept za razvojni preboj

Spletni medij Pomurec.com je v sklopu projekta Evropa 2020, ki ga sofinancira Urad vlade RS za komuniciranje, v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota organiziral javni posvet na temo "Kako doseči razvojni preboj Pomurja in Slovenije?". Posvet smo spremljali v živo.

Robert Grah (levo) in Štefan Pavlinjek stavita na inovativnost in s tem povezan razvoj.

Na okrogli mizi so spregovorili: Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Tadej Ružič, predsednik uprave SGP Pomgrad, Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice ter mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

Štefan Pavlinjek meni, da v Pomurju manjka dobrih podjetij, predvsem s področja kmetijstva in turizma, premalo je tudi mikro in srednjih podjetij. Robert Grah je povedal, da je v zadnjih dveh letih v Pomurju nastalo preko 200 podjetij, ki pa se morajo razvijati in biti inovativna.

Ružič: Pomurje je premajhno kot regija za gospodarsko maso, "regija" mora segati tudi čez Avstrijo in na Hrvaško 

Mag. Dejan Židan meni, da so osnova za preboj ljudje, ki morajo ostati v regiji, za to pa je potrebna ustrezna cestna infrastruktura in dobro šolstvo. Kmetijski minister se je pri inovativnosti dotaknil kmetijstva in potrebnega razvoja kmetij.

Tadej Ružiča moti, da je na posvetih vedno govora o Pomurju kot regiji, kjer je premalo kritične mase, ampak bi to moralo biti v krogu Murska Sobota, Maribor in Ptuj, v prihodnje še zraven Varaždin in Gradec. Perspektivne branže se mu zdijo tiste, katere so v regiji, kot so naravna danost in razvoj že obstoječih podjetij.

Židan: V agroživilstvu je potencial

Zakon o Pomurju ni prinesel regiji nič bistvenega, meni mag. Židan in dodaja, da je na ta račun v Pomurje prišlo še manj sredstev kot sicer. Je pa zakon prinesel tudi nekaj dobrega v smislu, da je v agroživilstvu izredno dosti potencialov. Predstavil je tudi mrežo malih kmetov, ki naj bi se uvedla v prihodnje, predvsem pa poudaril, da je pomembno, da se pridobi več denarja, kot ga daje zakon. "Ljubljana nas ne bo rešila, ker nas nikoli ni," je še dodal ob tem.

Mag. Dejan Židan in Monika Horvat, novinarka Pomurec.com in voditeljica javnega posveta.

Grah, Pavlinjek, Ružič in mag. Židan kritični glede davčne blagajne

Grah je za reforme, vendar morajo biti sistemske, glede pobota meni, da je prinesel več birokratskih stroškov, kot pa učinkov. Kar se tiče davčnih blagajn pa meni, da je potrebno postaviti neki limit, saj prav vsaka kmetija ne potrebuje davčne blagajne.

Prav tako je do davčnih blagajn kritičen tudi Pavlinjek, ki pravi, da če se le-te uvedejo, naj se uvedejo za vse, ki delajo z denarjem, sicer pa meni, da davčne blagajne ne bodo šle skozi parlamentarne procedure, po morebitni menjavi vlade pa računa na zavrnitev predloga. "Z novo vlado bomo verjetno uvedli kompenzacijo," je še dodal Pavlinjek, ki kompenzacijo vidi kot edino možnost za rešitev notranjega dolga.

Mag. Židan ni naklonjen, da bi kar povprek sprejemali nove zakone, ampak, da bi jih raje tretjino ukinili, saj jih imamo absolutno preveč. O zakonu o uvedbi davčne blagajne pa meni, da prinaša samo stroške, ne pa tudi rešitve. Prakse iz tujine v kmetijstvu so, da se uvede pavšalne davke, saj je sistem cenejši.

Tadej Ružič je bil luciden in pogledal resnici v oči. V Sloveniji bo potrebno omejiti vpis na nekatere študijske programe.

Tudi Ružič meni, da bi bil najboljši pavšalizem. Smešna pa se mu zdi uvedba pobotov, saj v gradbeništvu morajo pred vsako prijavo na projekte priložiti potrdilo, da imajo poplačane terjatve do podizvajalcev, zato se mu ne zdi smiselno, da bi javno prikazovali, komu dolgujejo.

Ružič: Stereotip o marljivih in pridnih več ne drži

"Regija zajema tudi sosednje države, zato je potrebno preseči ideje tuje oziroma ne tuje. »Tuji« investitorji so prišli, ker najdejo ustrezne pogoje, ker je pozitivna razlika v ceni in s tem ni nič narobe," je povedal Ružič, ki obenem meni, da bi se moral omejiti vpis v nekatere študijske programe. Dodal pa je še, da stereotip o pridnih in marljivih mladih delavcih ne drži več, saj le-ti ne bodo želeli delati za majhen denar.

Mag. Židana moti, da se pri investicijah, namesto na naše, zanašamo na tuje, da nas rešijo. "Slovenija je kljub vsemu relativno malo zadolžena, težava pa je kako dobiti denar in kako ga tukaj obdržati," meni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Grah za uspešna slovenska podjetja obravnava tista, ki večino delajo za izvoz. "Statistika pravi, da podjetja v tuji lasti nimajo težav z razvojem, niti s pridobivanjem novih trgov," je še dodal Grah, ki meni, da pogoji za tuje investicije v Pomurju so, vendar bi poleg strojev in zidov bilo potrebno imeti tudi bazo visoko kvalificiranih ljudi.

Pavlinjek za Pomurje pravi, da je dežela delavcev in delodajalcev ter ambicioznih ljudi, primanjkuje pa denarja. Navala tujih investitorjev ne pričakuje, saj je slovenska delovna sila draga, predvsem pa se predolgo čaka na birokratske zadeve. Dodal je še, da je potrebno zaključiti s filozofijo, da se ne splača vrniti iz Ljubljane domov v Pomurje.

Mag. Dejan Židan: Naslednja štiri leta naj se čim manj polemizira in čim več dela

"Slovenija je postala evropska država, ko smo dobili evro," je povedal Pavlinjek, ki se boji, da bi evro padel, "drugače pa se za Slovenijo ni bati, saj smo fleksibilni". Grah upa, da bo Evropa ostala celovita, v kateri bo Slovenija utrdila svoje mesto. Medtem ko si Ružič želi stabilno tržno gospodarsko okolje, mag. Židan meni, da bo Evropa 2020 še obstajala in bo bolj centralizirana, vendar se ne bo širila, saj ni denarja. "Želim si, da bi se naslednja štiri leta čim manj govorilo, polemiziralo in čim več delalo,"  je zaključil mag. Židan.

Več fotografij v spodnji galeriji ...