FOTO in VIDEO: V MIKK-ovi galeriji odprli razstavo del Marcela Baranja

V MIKK-ovi galeriji Odprto obrobje so odprli razstavo del Marcela Baranja z naslovom ""Ciganjica".

V MIKK-ovi galeriji Odprto Obrobje se tokrat predstavlja Marcel Baranja z razstavo "Ciganjica". "Ciganjica je (slabšalni) pogovorni izraz za opis romske ženske, ki ga uporabljajo Prekmurci oziroma Romi, živeči v Prekmurju, kadar se pogovarjajo v regijskem narečju. Naslov je udaren in zavestno pomalo provokativen ter podkrepljen z močnim izvirnim sporočilom."

Žensko telo, njeno mišljenje in način življenja Rominj bodo, s spoštljivim odnosom, upodobljeni in izraženi v mešanici stilov sodobne abstraktne umetnosti. Tri ključne tematike, ki zaobjemajo umetnikovo vizijo, so preprostost, ranljivost in dostojanstvo. Umetnik močno zagovarja opolnomočenje in emancipacijo žensk ter spolno enakopravnost, kar bo v njegovem delu tudi možno zaslediti.

Vizija izpostavlja realno sliko romske ženske, ki pa vsekakor ne poudarja pretežno slabe slike.  Prikazuje diverziteto, široko paleto želja in ambicij, osebne zgodbe in osebne zmage. Vsebina je celostna in centralizirana hkrati, osredotoča se na posameznico in je hkrati primorana upoštevati vizijo celotne romske skupnosti.

Avtor išče kontrast romske ženske v odnosu do sebe, ljudi, njenega uma, telesa in spiritualnosti. Besede in zgodbe konvertira v žive slike, jasne poteze, ki besedilom pripnejo dinamičnost, kompleksnost, vsestranskost in sofisticiranost.

Marcel Baranja se je rodil 9. julija 1993 v Murski Soboti. Svojo radost ustvarjanja je prepoznal že v osnovni šoli, v gimnaziji pa so ga okoliški dejavniki pripeljali do tega, da je svojo percepcijo zlil na papir in platno. Je nadarjeni vsestranski umetnik, ki ustvarja na področju sodobne abstraktne umetnosti. Svoj slikarski talent je Marcel razvijal med študijem arhitekture v Ljubljani, na svoje platno pa že od nekdaj rad zlije čustva in vtise iz okolice. 

Je soavtor literarnega prvenca V senci svetlobe in zaveden aktivist za človekove pravice. Svoje znanje in kompetence je nadgrajeval na mladinskih izmenjavah po Evropi, v evropskem parlamentu v Bruslju in v nevladni organizaciji Romski akademski klub. Odraščal je v romskem naselju, zato v svojih delih rad uporablja motiv romskega. Veliko njegovih del je misterioznih in družbeno kritičnih, ki posameznika rado spodbujajo k razmišljanju.

Marcel Branja je na otvoritvi razstave obiskovalcem uvodoma predstavil na izsledke svoje spletne raziskave.

Nato je sledil kratki kulturni program.

Zbrane pa je nato nagovoril tudi umetnik. Najprej se je zbranim zahvalil za udeležbo ter obenem predstavil njegovo raziskavo, v kateri je sodelovalo 55 Rominj. Spletno raziskavo je opravil v začetku leta, iz nje pa so razvidni presenetljivi odgovori. Omenjena raziskava pa mu je pomagala pri izdelavi umetnin. Pove, da rad izrazi svoja čustva. V ospredju današnje razstave pa je postavil romsko žensko. 

V njej je želel predstaviti, kako romska ženska opazuje svet, kako gleda nase, na druge. In upa, da bodo obiskovalci razstave to tudi v njej videli, saj razstava ni tipična. Nadalje poudari, da je možno da, tega kar bodo danes obiskovalci videli na razstavi, niso pričakovali, saj to niso portreti romskih žensk z dolgimi lasmi, pisanimi oblekami ter rožo v laseh. Ampak je to abstraktna razstava. Treba se je postaviti pred sliko ter malo razmislili, kaj je želel s tem povedati.

Več fotografij v spodnji galeriji...