Prekmurski pozvačin vabi na gostüvanje

V Prekmurju imamo kar nekaj ljudskih običajev in navad. En najbolj poznanih običajev je zagotovo prekmurski pozvačin, ki sorodnike, sosede, znance in prijatelje vabi na »gostüvanje«.

Pozvačinska šega je najbolj razvita na ozemlju beltinske, bogojinske, turniške, črenšovske in odranske župnije. Vlogo pozavčina pa so sicer poznali tudi v Prlekiji in na Ptujskem polju.

Pozvačin, imenovan tudi zvačin ali zvač, je ponavadi mlajši moški, ki pisano opravljen hodi od hiše do hiše in vabi na svatbo s posebnim, pogosto šaljivim nagovorom.

Pozvačin je zagotovo najbolj prepoznan po njegovi pisani opravi. Na glavni nosi dvignjeni klobuk obložen z raznobarvnimi umetnimi rožami in trakovi iz papirja. Vrh klobuka pa je okrašen z različnimi peresi – pavjimi, fazanovimi ali petelinjimi. Preko ramen je ogrnjen s prtom ali brisačo, ki je prav tako okrašena z pisanimi trakovi in cvetjem.

Pod kolenom ima obešene zvončke v rokah pa nosi sekiro - ježevko okrašeno s papirnatimi trakovi, umetnimi rožami in zvončkom. Pri sebi ima vedno tudi dve čutari, eno z vinom in eno s prosom, in pa s platneno ali usnjeno torbo, v kateri nosi kruh. Vrh tega je opremljen še s trobento ali rogom.

Pozvačin začne vabiti v nedeljo ali ponedeljek pred gostüvanjem. Najprej se vabijo najbolj oddaljeni, nato bližnji in naposled domači. Še danes pa večinoma hodi peš. Na poti do hiš vriska, pleše in skače. Naloga pozvačina pa je tudi, da razporedi svate pri mizi, pomaga nositi hrano in pijačo ter skrbi za dobro voljo.

Gostije s pravim prekmurskim pozvačinom so danes redkost. Pozvačina pa je mogoče videti na nekaterih prireditvah, npr. na Beltinškem folklornem festivalu.

Vir: JSKD in KUD Beltinci