Petra Šobak: »Zaupam v sporočilno vrednost svojih besedil«

V okviru projekta Pomurske novice, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo, vam predstavljamo pisateljico, pravljičarko Petro Šobak iz Gornje Bistrice.

Se nam lahko na kratko predstavite, kdo ste, od kod prihajate, kaj počnete?

Sem Petra Šobak, zdoma s Hotize, kjer še zmeraj prebivata starša in stara starša. Imam mlajšega brata in sestro. Poročila sem se v Črenšovce in si z možem skupni dom ustvarila na Gornji Bistrici. Popolnoma drugače, kot piše v pravljicah, sem že dolga leta prijazna mačeha zdaj že odraslemu učenjaku Luki in ponosna mama hčerki Maruši, ki je v mojih očeh res čudovita in enkratna deklica. Po poklicu in izvornem poslanstvu sem učiteljica razrednega pouka in angleščine v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Poučujem na OŠ Prežihovega Voranca Bistrica in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Marca letos pa sem si še nadela laskav naziv pisateljice.

Kdaj ste pričeli pisati pravljice in zgodbe?

Želja, da bi pisala, je v meni rasla zelo veliko časa, vendar nisem poznala načina, kako se zadeve sploh lotiti. Najbrž tako, da pač začneš pisati, a nekaj let nazaj, še nisem razmišljala tako logično. Torej kaj je vso to kolesje zagnalo naprej? Ker verjamem v moč misli, je mojo pot prekrižal ilustrator Jurij Žitek. Iskal je namreč nekoga, ki bi pisal pravljice, da bi jih on lahko ilustriral. Moj odgovor je bil pravzaprav vprašanje: ˝Lahko jaz poskusim?˝ Na srečo je bil za in mi je dal priložnost. Kmalu je nastala zgodbica o Riji in Juriju je bila všeč. Tudi ilustracije so nastale v zelo kratkem času. A od tega je minilo že dve in pol leti in sprašujem se, zakaj je bilo potrebno čakati tako dolgo. Odgovor se najbrž skriva zgoraj. Ker ne veš, se ne znaš zadev lotiti, odlašaš in iščeš izgovore.

Marca je luč sveta ugledala vaša prva knjiga »Rijin novi svet«. Kaj vas je spodbudilo k natisu prve knjige?

K izdaji prve knjige me je spodbudila sodelavka, zelo sposobna fotografinja in dobra prijateljica Katja Pucko. Vedela je, da imam že dve besedili spisani, da sta obe že tudi ilustrirani in da imam željo pokazati kaj zmorem in znam. Manjkal pa mi je pogum, da zadane cilje tudi uresničim. Tako sem zaradi pozitivnega pritiska in spodbude začela iskati informacije, poti in načine, kako lahko knjigo spravim na trg.

Nedavno ste izdali še drugo knjigo »Vse lepo in prav«. Nam jo lahko na kratko predstavite?

Točno osem mesecev za mojim prvencem je izšla še druga slikanica. V pravljici Vse lepo in prav živi medvedek Gibko, ki ni znal biti pri miru in ni nameraval predremati zime. Zaradi njegove radoživosti je držal pokonci celo družino. Ker Medvedovi niso spali in je v brlogu gorela luč, so se na mogočne prebivalce gozda obrnili šibkejši in bolj ogroženi člani soseščine ter zaprosili za njihovo pomoč. Družina je z veseljem ponudila roko prijateljem v stiski, jim pomagala in preživela zimo v objemu najbližjih.

Od kod jemljete ideje za pisanje?

Navdih za prvo knjigo sem našla v svoji hčerki Maruši. Ko sem jo opazovala, sem dobivala neprijeten občutek, da res preveč časa preživi v primežu sodobne tehnologije. Saj razumem, da je digitalna pismenost naša prihodnost, a vseeno je potrebno postaviti in upoštevati meje, kdaj je negativnih vplivov preveč. Da sem s tematiko zadela žebelj na glavico, mi je ob prvem branju potrdila Maruša z vprašanjem: ˝Mama, kaj ti si to slučajno pisala o meni?˝. Zelo veliko staršev mi je prav tako pisalo, da so se njihovi otroci prepoznali v moji zgodbi.

Pravljica Vse lepo in prav pa je bila napisana za Športno društvo Gib Ljubljana, zato sem pred nastankom dobila nekaj navodil. Ko sem upoštevala te napotke, pa je preostala vsebina in sporočilo pravljice, nastalo spontano.

Komu so namenjene vaše pravljice?

Naslednji odgovor je nekoliko klišejski. Moje zgodbe in pravljice so namenjene tako otrokom kot odraslim. Zaupam v sporočilno vrednost svojih besedil. Verjamem, da bosta slikanici otrokom v razvedrilo in veselje, hkrati pa v poduk in morda celo v kakšno opozorilo. Kar se tiče staršev pa bosta knjigi nekaterim brez dvoma odprli oči in pokazali kakšno dilemo še z drugačnega zornega kota.

Kje lahko najdemo vaše pravljice?

Za izdajo knjig sem se odločila v samozaložbi. Samozaložba pomeni, da so vsi koraki pri izdaji knjige tvoji. Od finančnega zalogaja, do promocije in predstavitev. In ker je svetovni splet zelo močno orodje, sem se odločila, da bom knjigo in vse bodoče knjige promovirala na Facebook strani in Instagram profilu. Tako so nastale Petravljice. Na teh dveh platformah s skupnim imenom Petravljice želim deliti z vami svoje izkušnje z izdajo knjig, se pogovarjati o resničnih zgodbah in izmišljenih pravljicah ter še kaj. Moj namen ni žugati in kazati s prstom, morda le kaj poudariti, izpostaviti, pojasniti in povedati svoje mnenje. Želim tudi pridobiti mnenja drugih, čeprav morda niso vedno enaka mojim. Rada bi, da se vzpostavi zdrava medsebojna komunikacija in izmenjava mišljenj. V odgovor na vprašanje naj povem, da knjige dobite pri meni. Napišite mi sporočilo na elektronski naslov petravljice@gmail.com ali pa v zasebno sporočilo Facebook in Instagram profila Petravljice. Slikanici lahko osebno dostavim, če ste iz okolice ali pošljem po pošti. Vesela bom tudi vsakega sledilca in osebnih mnenj, napisanih v odgovor mojim objavam.