VIDEO: Špiriti predstavili novo pesem

Prekmurska skupina Špirit je predstavila novo pesem pod naslovom Mura.

Skladba z naslovom Murav v izvedbi murskosoboške skupine Špirit je nastala leta 1986, v času prebujanja slovenske civilne družbe, ki ga je bilo v Pomurju zaznati predvsem v angažiranem pristopu civilnodružbenih gibanj k perečim ekološkim problemom.

"V tistem času je izrazit problem predstavljalo onesnaževanje reke Mure z industrijskimi odplakami (Avstrija, Ceršak, Podgrad...) in predvidena energetska izraba reke za proizvodnjo električne energije. Vsi ti posegi so pomenili dejansko in potencialno ekološko degradacijo okolja, vključno s posegom v življenjski prostor lokalnega prebivalstva.

Mura ima v življenju ljudi, živečih ob njej in z njo veliko simbolno vrednost, zato tudi težnja in dolgoletna prizadevanja, da se porečje Mure, kot enega od relaivno dobro ohranjenih koščkov slovenskih naravnih habitatov ohrani neokrnjeno," povejo Špirit.

Glasbo in tekst je napisal saksofonist murskosoboške skupine Zasilni izhod Marjan Farič. Skupina je v letu 1986, neposredno pred svojim razpadom, uspela posneti demo posnetek, ki ga je s predlogom za sodelovanje pomurskih skupin in izvajalcev po vzoru Band Aid-a poslala na različne naslove, vendar do skupnega nastopa in snemanja iz takšnih ali drugačnih razlogov ni prišlo. Demo posnetek je zašel tudi na radijske valove regionalnega Radia Murski Val, kjer ga je kar nekaj časa bilo slišati v tej poizkusni verziji, na kateri je vokale poleg klaviaturista in pevca Zasilnega izhoda Jožeta Zadravca prispeval Smiljan Kreže, pevec mariborske skupine Preporod. Na drugi verziji, kjer se izmenjujeta moški in ženski glas pa je ženski vokal, ki uteleša Muro, odpela takrat vzpenjajoča se zvezda slovenske glasbe, danes priznana jazz pevka Mia Žnidarič.

Pobudo za predelavo in ponovno snemanje skladbe je avtorju Marjanu Fariču letos spomladi dal pevec murskosoboške skupine Špirit Roman Kovačič (ex Be Radio, Doroja). Farič je pristal v sodelovanje, saj skupina Špirit združuje kar nekaj glasbenikov, ki so bili tudi člani takratnega Zasilnega izhoda. Sodelovanje je pomenilo tudi odlično priložnost za obuditev starih glasbenih in siceršnjih prijateljstev. Farič je opravil manjši poseg v besedilo, saj je je bilo s skoraj štiridesetletne časovne distance le to potrebno. Skupina Špirit je skladbo posnela poleti in jeseni 2021v Gasilskem domu Mlajtinci in v Studiu Martjanci. 

Skladba se začne z refrenom, ki ga odpoje otroški glas Julije Rituper, ki ponazarja juvenilnost, neokrnjenost in čistost reke Mure, ki naj ostane taka, kot je. Besedilo refrena je priredba popularnega slogana “Slovenija, moja dežela” (neuradna avtorja sta Jernej Repovž in Zdravko Duša), ki je združeval slovenski živelj v času slovenskega družbenega vrenja od sredine osemdestih let naprej. Refren ima tudi določeno domoljubno komponento, saj opozarja na obmurski prostor, kot na integrativni del slovenskega ozemlja. Farič je želel opraviti tudi redakcijski poseg v refren, a je na koncu prevladala odločitev, da ta ostane nespremenjen, prav zaradi danes že zgodovinskih vezi s prelomnim obdobjem slovenske novejše zgodovine.

Besedilo omenja inspirativno vlogo reke, ki je imela pomembno vlogo v pisateljskem opusu prekmurskih piscev ( Miško Kranjec- Mladost v močvirju, Povest o dobrih ljudeh). Omenja zdomstvo in ljudi, ki so odšli na tuje, na njihovo otroštvo, spomine, hrepenenje po domu ter nostalgijo, povezano z reko Muro. Omenja tok človeških življenj, ki je podoben toku reke, kar izhaja iz Heraklitovega reka (535 pr. n. št. - 470 pr. n. št.): “Nihče ne stopi dvakrat v isto reko, ker to ni več ista reka, pa tudi sam ni več isti človek.”

Besedilo omenja spemenljivost časa, človeško minljivost, kar spremlja vseprisotnost in nespremenljivost reke, ki je tiha priča iskanja bivanjskega smisla obmurskega človeka. Omenja krutost nekaterih zgodovinskih obdobij ter divjanje murskih voda ob naravnih katastrofah. Reka, ki je mirna in krotka, daje, reka, ki divja, jemlje in celo mori.

Ime reke Mure je nosila ena največjih evropskih tekstilnih tovarn v Murski Soboti, dolga leta ga nosi letošnji nogometni prvak iz Murske Sobote. Besedilo v tretji kitici izpostavi sobivanje obeh svetov, modernega, globalnega, a tudi spoštovanje svojskih korenin in zgodovine obmurskega življa. Ime Mura vključuje napredek, a tudi ohranjanje in rast ponosa in zavesti o svoji nacionalni samobitnosti, hkrati pa gradi pot za preživetje naše lastne identitete, ki je v veliki meri povezano z reko. Ta lahko ločuje, a tudi povezuje, kar ponazarja pritajeni vzklik navijačev Mure ob koncu tretje kitice.

Pesem zaključi z metaforo o Muri, kot nedokončanem romanu, ki ga piše življenje, o naši začasnosti a hkratni večni prisotnosti toka reke o Muri, kot o nemi priči naših življenjskih zgodb, ki naj v svoji neokrnjenosti ostane taka tudi prihodnjim rodovom.

Ponovna izdaja skladbe pomeni tudi “hommage” dvema, žal preminulima odličnima glasbenikoma, ki sta odpela prvo verzijo skladbe, Murskosobočanu Jožetu Zadravcu in Mariborčanu Smiljanu Krežetu.

Špirit - pesem Mura

Glasba : Marjan FARIČ
Besedilo : Marjan FARIČ
Aranžma : Marjan FARIČ / ŠPIRIT

ŠPIRIT
Roman KOVAČIČ – glavni vokal, akustična kitara ( Doroja, Be- radio)
Tajda NEMEC – spremljevalni vokal
Andrej CELEC – električna kitara ( Špirit, Razpotje, Zasilni izhod)
Davor KIRALY – klaviature
Danilo CELEC – bas kitara ( Špirit, Razpotje, Zasilni izhod)
Marjan VIDIC – bobni ( Horizont, Gu-Gu, Špirit)
Julija RITUPER – otroški glas
Marjan FARIČ - spremljevalni vokal, saksofon (Razpotje, Zasilni izhod, Berden/Farić Jazz combo, Selah, Večni problemi)
Navijači Mure iz Mlajtinec – navijaški vzklik

Produkcija: Marjan FARIČ / Silvo CELEC
Mix in mastering: Silvo CELEC
Posneto poleti in jeseni 2021 v Gasilskem domu Mlajtinci in Studiu Martjanci