Judit Zágorec-Csuka: »Z literaturo gradim mostove«

V okviru projekta Pomurske novice, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo, vam predstavljamo dr. Judit Zágorec-Csuka, prekmursko-madžarsko pesnico, pisateljico, knjižničarko, prevajalko, profesorico ter bibliotrerapevtko.

Judit Zágorec-Csuka se je rodila leta 1967 v Murski Soboti. Odraščala je v Genterovcih, kjer je obiskovala osnovno šolo. Po končanem srednješolskem izobraževanju v Lendavi je na Filozofski fakulteti Loránda Eötvösa v Budimpešti študirala madžarski jezik s književnostjo in bibliotekarstvo in leta 2006 tam tudi doktorirala.

Judit Zágorec-Csuka raziskuje založniško dejavnost, publicistiko in knjižničarstvo madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, piše strokovne članke in študije s tega področja objavlja tudi v slovenščini. Objavlja pa tudi pesmi in prozna dela. Izdala je že več madžarskih in slovenskih pesniških zbirk. Za svoj prispevek k negovanju madžarskega jezika in kulture v zamejstvu je letos prejela naslov Vitezinja kulture, ki ga podeljuje Sklad za kulturo vasi s sedežem v Budimpešti.

1. Kot predstavnica madžarske manjšine in profesorica madžarskega jezika ustvarjate predvsem v madžarskem jeziku. Kako pomemben je za vas madžarski jezik?

Madžarski jezik mi je materinščina v manjšinskem oziroma multikulturnem, dvojezičnem okolju v Prekmurju, kjer sem se rodila in kjer živim. Je tudi most, ki me povezuje z drugimi člani madžarske narodnosti in z Madžari na Madžarskem in po celem svetu - torej je moja identiteta, moja skupnost, pripomore, da pripadam madžarskemu narodu. Hkrati je most, na kateri hodim in se povezujem tudi z drugimi jeziki, s Slovenci in s slovenskim jezikom ali  s Hrvati in s hrvaškim jezikom ali z Angleži, z angleško govorečimi itd.

2. Izdali ste tudi nekaj v slovenščino prevedenih pesniških zbirk. Kaj vas je spodbudilo k temu?

Povezovanje s Slovenci, in s slovensko govorečimi tukaj, kjer živim v Lendavi in tudi širše v Pomurju, v Sloveniji. Takrat ko sem izdala v samozaložbi zbirko mojih pesmi v slovenskem jeziku z naslovom V ognjenem kresu, sem dobila spodbudo za to od mojih dijakov na Dvojezični srednji šoli v Lendavi leta 2001, ko sem poučevala madžarski jezik kot jezik okolja. Oni so se zanimali za mojo poezijo in so me vprašali, zakaj ne bi prevedla v slovenski jezik, da bi boljše razumeli, kajti jezik poezije ni lahek, je dokaj zahteven. Takrat je mojo poezijo prevedla v slovenščino znana in priznana prevajalka Marjanca Mihelič.

3. O katerih temah največkrat govorijo vaša dela? O čem najraje pišete?

Tematika mojih pesmi se nanaša večinoma na: ljubezen, na madžarsko identiteto, na eksistenco, bivanje, na impresije iz narave, ali kakor je v moji zbirki prevedenih pesmi v slovenskem jeziku Slepci na zemljevidu napisal znani in priznani pesnik Milan Vincetič tudi: "...o subtilnih in hkrati refleksivnih lirskih refleksijah...". Rada pišem, kar čutim v sebi in vidim izven sebe v okolici. Tema je lahko tudi družbenokritična, če opazim nekaj takega v družbi, recimo empatijo s siromašnimi osebami, ki so prišle na rob družbe, ali o inteligentnih osebah, katere ne pustijo, da bi se uveljavili itd., oziroma tudi o navadnih vsakdanjih osebah, ki se trudijo živeti pozitivno in tudi hočejo preživeti v tej postmoderni družbi - spekter mojih tem je širok ...

4. Letos ste prejeli naziv Vitezinje kulture na Madžarskem. Kaj vam pomeni ta naziv?

Odgovornost do madžarske literature in kulture, kar sama ustvarjam v Prekmurju, v Sloveniji v dvojezičnem in multikulturnem okolju, pa nasploh za odgovornost za povezovanje madžarske kulture in literature s slovensko kulturo in literaturo, kajti tudi prevajam večinoma leposlovje v madžarski jezik. Zdaj bo izšel roman Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov (Szerelem-sziget), kar sem jaz prevedla. V svoji najnovejši pesniški zbirki Por és hamu (Prah in pepel), ki je izšla letos (2021) imam ciklus prevodov avtorjev, ki živijo v Prekmurju v bližini reke Mure (Tine Mlinarič, Zlatko Kraljić, Klarisa Jovanović, Feri Lainšček, Olga Paušič).

5. Kaj vam predstavlja literatura?

Literatura mi predstavlja način življenja, po mojem razmišljanju: svobodo, estetiko, kulturo in hkrati multikulturnost, identiteto, pripadnost narodu, narodnosti, večinskemu narodu itd. Z literaturo gradim mostove …

6. Kakšni so vaši načrti za naprej?

Rada bi napisala roman o nuni, ki je živela v 17. stoletju in je bila grofica v dinastiji Zrinskih, živela in preživela stoletje, ostala sama, medtem ko vsi ostali njeni najdražji družinski člani so bili ubiti in preganjeni, zaprti v ječe… torej kako naj preživimo? In živimo? - bo glavni motiv mojega romana, katerega načrtujem… v bodoče…

Naslovna fotografija: Tomaž Galič