Ljudje s motnjami v duševnem razvoju

Osebe z motnjami v duševnem razvoju potrebujejo veliko podpore.

Motnja v duševnem razvoju je motnja, ki se pojavi pred osemnajstim letom starosti, za katero je značilna pomembna omejitev intelektualnega delovanja in prilagojenega vedenja, ki se kaže v socialnih in praktičnih spretosnti prilagajanja.

Definicij motnje v duševnem razvoju je veliko, ampak se razlikujejo glede na znanstveno ozadje, iz katerega izhaja medicina, psihologija in specialna pedagogika. Osebe z motnjami v duševnem razvoju niso bilne in motnja ni bolezen, ki bi jo lahko ozdravili z zdravili. Imajo pomanjkljivo razvite sposobnosti za učenje in njihovi motorični in jezikovni razvoj je slabši. Pogosto je njihov položaj na socialnem in komunikacijskem področju slabši in imajo težave. Njihov razvoj je počasnejši, ker so njihove sposobnosti lahko trajno poškodovane. Kot vse ostale osebe, imajo tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju svoje potrebe. Želijo si enakih socialnih stikov, topline, varnosti in enakih možnosti za zaposlitev. Osebe s težko motnjo v duševnem razvoju ponavadi potrebujejo več dodatnega usposabljanja ter socialno pomoč in podporo skozi vse življenje. Osebe s lažjimi motnjami pa potrebujejo nekaj dodatnega usposabljanja, ampak lahko živijo popolnoma samostojno življenje.

Duševno zdravje je ključen del zdravja posameznika, določa ga več psiholoških, bioloških in družbenih dejavnikov. Dobro duševno zdravje daje posamezniku možnost uresničevanja svojih kognitivnih in čustvenih zmožnosti, omogoča uspešnost v zasebnem, poklicnem in družbenem življenju ter je vir blaginje.

Slabo duševno zdravje je povezano z nezdravim načinom življenja, s slabim telesnim zdravjem, s hitrimi družbenimi spremembami, s stresnimi delovnimi razmerami, z diskriminacijo, s socialno izključenostjo in s kršitvami človekovih pravic. Sedanje izredne razmere zaradi pandemije Covid-19 kažejo na pomembno vlogo duševnega zdravja na vseh področjih človekovega delovanja, navaja NIJZ.

Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo.  Svetovna federacija za duševno zdravje ugotavljar, da 75 % do 95 % ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše, ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje.

Razmere v Sloveniji

V Sloveniji so desetletja zanemarjanj privedla do pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje, do strukturne stigme in prezrtja potreb po podpori in krepitvi duševnega zdravja, ki je ključna podstat družbenega razvoja.

Kadrovsko in programsko podhranjen sistem skrbi za duševno zdravje na področju vzgoje in izobraževanja, socialnega in zdravstvenega varstva, neustrezna podpora osebam s težavami v duševnem zdravju na njihovem domu in v skupnosti, neustrezna podpora ranljivim družinam.

NIJZ ugotavlja, da je veliko pomanjkanje specialistov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in psihiatrov, zakonska neurejenost sistemskega financiranja specializacij iz klinične psihologije, zakonska neurejenost področja psihoterapije, nedopustno dolge čakalne dobe na prve preglede, slaba dostopnost do psihološke in psihoterapevtske pomoči, je le nekaj težav, s katerimi se soočamo v naši državi.

Vzroki za motnje v duševnem razvoju, še posebej ko gre za lažje oblike motenj, niso znani. Občasno se pojavljajo genski ali zunanji dejavniki, kot so razne infekcije, pomanjkanje kisika med nosečnostjo ipd.

Foto: Pixabay