To so romska naselja v Pomurju

V sklopu projekta Pomurske novice, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo, vam predstavljamo romska naselja v Pomurju.

Pripadniki romske skupnosti strnjeno živijo v več območjih po Sloveniji, in sicer v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. V večini občin na teh območjih pa Romi prebivajo avtohtono.

Zakon o lokalni samoupravi našteva 20 občin, kjer Romi bivajo avtohtono, od teh jih je 11 v Prekmurju. To so Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Kuzma, Lendava, Murska Sobota, Puconci, Rogaševci, Tišina in Turnišče.

V Sloveniji je več kot 100 naselbin s pretežno romskim prebivalstvom. Kljub sorazmerni številčnosti je to manj znani del naseljenega prostora. Le manjši del naselij je zapisan na zemljevidih in v preglednih delih. Številna od teh naselij se nahajajo v Prekmurju.

Največje naselje na Goričkem je nedvomno Ljubljana (uradno Serdica) v občini Rogašovci, ki je le nekaj sto metrov oddaljena od Maribora (uradno Sotina). Le malo manjše romsko naselje je pri Pertoči in sicer na lokaciji Kosednarjev breg. V isti občini je še manjši zaselek Horvat pri Ropoči ter še dva zaselka, eden pri Kramarovcih vzhodno od vasi ter pri Ocinju, ki nimata posebnih imen.

V občini Kuzma sta dve naselji, manjši pri Gornjih Slavečih, v slikoviti legi na lokaciji Kamena graba ter večji Dolič, ki leži v ožji dolini potočka, ki se pri Kuzmi izliva v potok Lakaj. Majhen zaselek je še pri Kuzmi - Donice. V občini Šalovci je manjše naselje Mali Šalovci, pri Hodošu pa majhen zaselek Ciganszer.

Številna naselja so v občini Cankova na zahodni strani Goričkega. Severno od Cankove je ob cesti naselje Breg. Prav tako je v obcestni legi naselje Krašči –jezero, ki je dobilo ime po bližini Ledavskega umetnega jezera. V zavetni legi in z gozdovi je obdano slikovito romsko naselje Krašči (tudi Olga). Pri Gornjih Črncih je še manjši romski zaselek (Na Bregu). Južno od te vasi je le malo večja naselbina Gornji Črnci, zahodno od nje pa zaselek Hankovi. V občini je še eno romsko naselje in sicer pri Domajincih, na lokaciji Na Bregu severovzhodno od vasi.

V občini Puconci je pet (ali sedem, odvisno od kriterijev) naselbin, od katerih je večje samo pri Zenkovcih. Sestavljata ga dva zaselka, Peski in Ciganska graba. Dvodelno je tudi naselje pri Vadarcih (Pri Tanackih, Pri Daniji) in pri Lemerju (Na Prečkaj, Borovje), medtem ko sta pri Kuštanovcih in Dolini (zaselek Duge gomile) ločena od jedra vasi.

V ravninskem delu Prekmurja so se oblikovale večje romske vasi, od največje Pušče pri Murski Soboti, ki ima v bližnjem sosedstvu še dva zaselka v Černelavcih. V Murski Soboti tudi živi določeno število Romov, pa tudi v bližnjih Nemčavcih. Pušča je prva samostojna romska krajevna skupnost, pionir pri uvajanju vrtcev kot javne izobraževalne družbene infrastrukture. Pušča je staro naselje in edino v Sloveniji, ki se ponaša z lastno monografijo.

Zahodno od Murske Sobote je v občini Tišina še eno oziroma izvorno dve romski naselji, ki se raztezata ob lokalni cesti med Vančo vasjo in Borejci. Ime Vanča vas-Borejci se je ohranilo.

Na ravnini so se razvili predvsem obcestni zaselki. Pri Črenšovcih sta dva; večji Kamenci z znanim romskim muzejem in manjši pri Trnju. Zelo podobno zasnovo prečne obcestne vasi ima romsko naselje Gomilica, ki sodi v okvir občine Turnišče. Pri Dobrovniku je romsko naselje dejansko del Dobrovnika na njegovi južni strani (Turkeser), severno ob cesti proti Kobilju pa stoji manjši zaselek.

Romsko naselje je tudi Beltincih; dejansko je del naselja, medtem ko je pri Dokležovju strateško umaknjen na zeleni rob obmurskega loga, poraslega z gozdom. Posebna imena za omenjene zaselke niso znana.

Zadnja romska naselja v Prekmurju so še v bližini Lendave. Največja je pri Dolgi vasi, dejansko ločeno od ostalega naselja. Romi sicer živijo še v nekaj zaselkih znotraj Lendave, v Pincah in Petišovcih.

Vir: Zupančič, Jernej: Romi in romska naselja v Sloveniji, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2021, Zbirka: Razprave FF (e-ISSN 2712-3820).