Bralna značka že 60 let spodbuja k branju vse generacije

Bralna značka zasnovana na Prevaljah je letos praznovala častnih 60 let. V tem času se je razvila v nacionalno gibanje, ki spodbuja prostovoljno branje po željah bralcev prav vseh starosti.

Pobudnika branja za bralno značko sta bila profesor slovenskega jezika na prevaljski osnovni šoli Stanko Kotnik in koroški pisatelj Leopold Suhodolčan, tudi ravnatelj osnovne šole. Prvo značko, ki se je takrat imenovala Prežihova značka, so na Prevaljah podelili 22. maja 1961.

"Začetek bralne značke je strokovno, organizacijsko in - smem reči - tudi človeško, čustveno - zelo posrečen in zato tudi tako uspešen in trdoživ. Menda je res osnovan po češkem zgledu, toda v bistvu je originalen in res nekaj posebnega tudi v mednarodnem prostoru," je za STA ob okrogli obletnici bralne značke zapisala dolgoletna podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS Tilka Jamnik.

Po njenih besedah je bilo sodelovanje Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana udarna kombinacija: spodbujati branje v prostem času, tedaj sicer še predpisanih del slovenskih pisateljev, imenovati bralno tekmovanje po priljubljenem pisatelju Prežihovem Vorancu in nagraditi bralce s kovinsko značko, ki je bila tedaj hit zbirateljev.

Bralna značka je danes gibanje, ki je najmočnejše v osnovni šoli, nagovarja pa tudi vzgojitelje k branju predšolskih otrok in spodbuja bralne klube v srednjih šolah in med starejšimi po vsej Sloveniji, v zamejstvu in med slovenskimi rojaki po svetu.

Po ocenah društva v vseh programih letno sodeluje okoli 140.000 otrok

V Društvu Bralna značka Slovenije - ZPMS, ki je bilo kot samostojno društvo organizirano leta 2002, program pa je del nacionalnega programa Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), ocenjujejo, da v vseh programih spodbujanja branja vsako leto sodeluje 140.000 otrok, ki berejo. Samo v osnovnošolskih programih jih po podatkih društva vodi več kot 7.000 mentorjev.

"Ne bi rekla, da danes mladi berejo manj, kot so včasih, vsaj ne mladi v času izobraževanja, ampak berejo manj tiskanega gradiva in več digitalnih besedil in morda berejo manj leposlovja, ker je čas naravnan k uspehom, užitkom in potrošništvu, ne pa k razmišljanju o temeljnih vrednotah. Berejo drugače in delno drugačna bralna gradiva," ugotavlja Tilka Jamnik, ki je med drugim specialistka za knjižno vzgojo otrok do 9. leta starosti.

Tudi bralna zmožnost mladih se po njenih besedah spreminja. Učijo se namreč brati tiskana besedila in digitalna besedila, stremeti pa je treba k temu, da oboje berejo poglobljeno, kritično, razmišljujoče. Bralna značka pa spodbuja predvsem k branju tiskanega gradiva in k branju kakovostnih knjig slovenskih avtorjev, in ne nazadnje spodbuja prostovoljno branje v prostem času, kar je po besedah Tilke Jamnik ključno, da nekdo postane bralec za vse življenje.

Družina ima pomembno vlogo pri branju

Raziskave kažejo, da je pri branju zelo pomemben vpliv družine, a bi morali v osnovni šoli pri vseh šolskih predmetih poskrbeti, da bi učenci razumeli, kaj berejo, kar pomeni, da bi lahko samostojno iskali informacije in kritično gradili svoje znanje ter utrjevali izkušnjo, da je branje potrebno za vse nadaljnje izobraževanje in izgradnjo poklicne kariere.

V osnovnih šolah je sicer največ bralcev v prvem triletju, nato pa mentorji prvi upad opažajo v 4. razredu oz. drugem triletju, ko naj bi mladi bili že samostojni bralci, nadaljnji upad pa v tretjem triletju, ko med drugim tudi šolsko delo in obšolske dejavnosti od mladih zahtevajo veliko časa.

Bralna značka je nosilka številnih priznanj, med drugim zlatega reda za zasluge, od 21. marca 2019 pa je Gibanje Bralna značka vpisano v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine.

Foto: arhiv Pomurec